Raziskava: Slovenski kulturno-ustvarjalni delavci 2024/25
Od 11. novembra 2024 do 19. januarja 2025 je ekipa Poligona petič od leta 2020 merila delovne in življenjske pogoje delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. V raziskavi je sodelovalo 1110 delavk in delavcev najrazličnejših statusov: študenti, pogodbeni delavci, samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah, delavke in delavci iz javnih zavodov ter neprijavljeni delavci,…
Tema
Zadružni domovi za emancipacijo in opolnomočenje skupnosti
Petega aprila 1986 je imela skupina Laibach koncert v zadružnem domu na Humu v Goriških…
Razmislek o začasni rabi: Podhod Ajdovščina
Znameniti Podhod Ajdovščina, ki je bil v svojih najboljših časih poln življenja, lepih trgovin in…
Bo središče Ljubljane dobilo svoj prvi superblok?
Kakšne so ideje za ureditev delov Ljubljane po konceptu t. i. superbloka? Po tem konceptu…
Znameniti Podhod Ajdovščina, ki je bil v svojih najboljših časih poln življenja, lepih trgovin in živahnega utripa pod mestom, danes žalostno sameva: zapuščen, temačen in zanemarjen. Prebivalci se mu izogibajo, po večini vanj sploh ne zahajajo, ker lahko spust v podzemlje povzroči nelagodje. Iz leta v leto se položaj slabša. Pa vendar luč v podzemlje prinašajo ustvarjalci neodvisne kulture; podzemno mesto prebujajo z umetniškimi pobudami, ki spodbujajo k…
Kolumna
Podlistek o izgubi, peklu, kiču in azbestu, 1. del
Z obrambo Roga se upiramo tudi politikam zategovanja pasu, gentrifikaciji, rasizmu in temu, da mesto ni vsem enako dostopno. To ni le najlepše mesto na svetu, ampak je tudi mesto razlik. Je mesto revnih in bogatih. Revni so rekli ne nekaterim načrtom mesta. Ali imamo to pravico? Da, imamo jo. – Aigul Hakimova v Dnevniku Tišina po »adiju« je glasna Aiguline besede so vsekakor temelj tega besedila, a pravzaprav ga je navdihnila predstava gledališkega kolektiva v odstopu Beton Ltd. Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli, ki sem jo pred dvanajstimi leti imela priložnost gledati v Stari mestni elektrarni in se mi je takrat vtisnila v spomin kot stalen opomin na občutek, da je nekaj prisotno in to vseskozi ali vedno znova dejavno spregledam – medtem ko živim. Popotnica besedila so tudi Nevidna mesta Itala Calvina in dnevniški zapisi Emine Bužinkić v zvezi s potresom, ki je leta 2020 pretresel Siško-moslavinsko županijo z epicentrom nekaj kilometrov od mesta Petrinje, kjer se reka Petrinjčica izliva v Kolpo. Vse tri reference aludirajo na podoben občutek: nekaj neizrečenega, nevidnega, spregledanega, porušenega. Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli že v samem naslovu, ravno tako pa tudi v svoji esenci odpira okno v prostor refleksije, kjer se človek v svoji globoki intimi lahko končno vpraša, kaj je tisto, kar mu polzi skozi prste, tisto, kar ravno tu in zdaj pri njegovi polni zavesti in odprtih očeh potihoma in neopazno izginja; katere odločitve so tiste, ki jih sprejema, in katere tiste, ki so ga čakale ob poti, medtem ko je hitel naprej … Kaj je vse tisto, kar izgublja, medtem ko živi. Sicer izvrstna igralska ekipa zgodbo uprizori v obliki vinjet iz sedemdesetih let, dogajalni prostor je Penthouse hotel Haludovo v Jugoslaviji, ki je v tistem času Krku vbrizgal obrat v potrošništvo, kič in blišč in kjer so kasneje, med vojnami v devetdesetih letih, začasno zatočišče našli begunci iz Slavonije. Devetdeseta leta in tranzicija pa so nekaj, kar nas skupaj z igralsko ekipo pripelje v današnjost – takšno, kakršna je: kompleks Haludovo je kupil ruski investitor in danes je zgradba povsem razžrta lupina nekdanjega blišča. Glede na stopnjo razpadanja se bo od nje treba kmalu posloviti, ji reči »adijo«, tako kot je bilo…
Znameniti Podhod Ajdovščina, ki je bil v svojih najboljših časih poln življenja, lepih trgovin in živahnega utripa pod mestom, danes žalostno sameva: zapuščen, temačen in zanemarjen. Prebivalci se mu izogibajo, po večini vanj sploh ne zahajajo, ker lahko spust v podzemlje povzroči nelagodje. Iz leta v leto se položaj slabša. Pa vendar luč v podzemlje prinašajo ustvarjalci neodvisne kulture; podzemno mesto prebujajo z umetniškimi pobudami, ki spodbujajo k…
Aktualno
Raziskava: Slovenski kulturno-ustvarjalni delavci 2024/25
Od 11. novembra 2024 do 19. januarja 2025 je ekipa Poligona petič od leta 2020 merila delovne in življenjske pogoje delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. V raziskavi je sodelovalo 1110 delavk in delavcev najrazličnejših statusov: študenti, pogodbeni delavci, samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah, delavke in delavci iz javnih zavodov ter neprijavljeni delavci,…
Tema
Zadružni domovi za emancipacijo in opolnomočenje skupnosti
Petega aprila 1986 je imela skupina Laibach koncert v zadružnem domu na Humu v Goriških…
Razmislek o začasni rabi: Podhod Ajdovščina
Znameniti Podhod Ajdovščina, ki je bil v svojih najboljših časih poln življenja, lepih trgovin in…
Bo središče Ljubljane dobilo svoj prvi superblok?
Kakšne so ideje za ureditev delov Ljubljane po konceptu t. i. superbloka? Po tem konceptu…
Kolumna
Podlistek o izgubi, peklu, kiču in azbestu, 1. del
Z obrambo Roga se upiramo tudi politikam zategovanja pasu, gentrifikaciji, rasizmu in temu, da mesto ni vsem enako dostopno. To ni le najlepše mesto na svetu, ampak je tudi mesto razlik. Je mesto revnih in bogatih. Revni so rekli ne nekaterim načrtom mesta. Ali imamo to pravico? Da, imamo jo. – Aigul Hakimova v Dnevniku Tišina po »adiju« je glasna Aiguline besede so vsekakor temelj tega besedila, a pravzaprav ga je navdihnila predstava gledališkega kolektiva v odstopu Beton Ltd. Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli, ki sem jo pred dvanajstimi leti imela priložnost gledati v Stari mestni elektrarni in se mi je takrat vtisnila v spomin kot stalen opomin na občutek, da je nekaj prisotno in to vseskozi ali vedno znova dejavno spregledam – medtem ko živim. Popotnica besedila so tudi Nevidna mesta Itala Calvina in dnevniški zapisi Emine Bužinkić v zvezi s potresom, ki je leta 2020 pretresel Siško-moslavinsko županijo z epicentrom nekaj kilometrov od mesta Petrinje, kjer se reka Petrinjčica izliva v Kolpo. Vse tri reference aludirajo na podoben občutek: nekaj neizrečenega, nevidnega, spregledanega, porušenega. Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli že v samem naslovu, ravno tako pa tudi v svoji esenci odpira okno v prostor refleksije, kjer se človek v svoji globoki intimi lahko končno vpraša, kaj je tisto, kar mu polzi skozi prste, tisto, kar ravno tu in zdaj pri njegovi polni zavesti in odprtih očeh potihoma in neopazno izginja; katere odločitve so tiste, ki jih sprejema, in katere tiste, ki so ga čakale ob poti, medtem ko je hitel naprej … Kaj je vse tisto, kar izgublja, medtem ko živi. Sicer izvrstna igralska ekipa zgodbo uprizori v obliki vinjet iz sedemdesetih let, dogajalni prostor je Penthouse hotel Haludovo v Jugoslaviji, ki je v tistem času Krku vbrizgal obrat v potrošništvo, kič in blišč in kjer so kasneje, med vojnami v devetdesetih letih, začasno zatočišče našli begunci iz Slavonije. Devetdeseta leta in tranzicija pa so nekaj, kar nas skupaj z igralsko ekipo pripelje v današnjost – takšno, kakršna je: kompleks Haludovo je kupil ruski investitor in danes je zgradba povsem razžrta lupina nekdanjega blišča. Glede na stopnjo razpadanja se bo od nje treba kmalu posloviti, ji reči »adijo«, tako kot je bilo…
Znameniti Podhod Ajdovščina, ki je bil v svojih najboljših časih poln življenja, lepih trgovin in živahnega utripa pod mestom, danes žalostno sameva: zapuščen, temačen in zanemarjen. Prebivalci se mu izogibajo, po večini vanj sploh ne zahajajo, ker lahko spust v podzemlje povzroči nelagodje. Iz leta v leto se položaj slabša. Pa vendar luč v podzemlje prinašajo ustvarjalci neodvisne kulture; podzemno mesto prebujajo z umetniškimi pobudami, ki spodbujajo k…
Aktualno
Raziskava: Slovenski kulturno-ustvarjalni delavci 2024/25
Od 11. novembra 2024 do 19. januarja 2025 je ekipa Poligona petič od leta 2020 merila delovne in življenjske pogoje delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. V raziskavi je sodelovalo 1110 delavk in delavcev najrazličnejših statusov: študenti, pogodbeni delavci, samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah, delavke in delavci iz javnih zavodov ter neprijavljeni delavci,…
Kolumna
Podlistek o izgubi, peklu, kiču in azbestu, 1. del
Z obrambo Roga se upiramo tudi politikam zategovanja pasu, gentrifikaciji, rasizmu in temu, da mesto ni vsem enako dostopno. To ni le najlepše mesto na svetu, ampak je tudi mesto razlik. Je mesto revnih in bogatih. Revni so rekli ne nekaterim načrtom mesta. Ali imamo to pravico? Da, imamo jo. – Aigul Hakimova v Dnevniku Tišina po »adiju« je glasna Aiguline besede so vsekakor temelj tega besedila, a pravzaprav ga je navdihnila predstava gledališkega kolektiva v odstopu Beton Ltd. Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli, ki sem jo pred dvanajstimi leti imela priložnost gledati v Stari mestni elektrarni in se mi je takrat vtisnila v spomin kot stalen opomin na občutek, da je nekaj prisotno in to vseskozi ali vedno znova dejavno spregledam – medtem ko živim. Popotnica besedila so tudi Nevidna mesta Itala Calvina in dnevniški zapisi Emine Bužinkić v zvezi s potresom, ki je leta 2020 pretresel Siško-moslavinsko županijo z epicentrom nekaj kilometrov od mesta Petrinje, kjer se reka Petrinjčica izliva v Kolpo. Vse tri reference aludirajo na podoben občutek: nekaj neizrečenega, nevidnega, spregledanega, porušenega. Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli že v samem naslovu, ravno tako pa tudi v svoji esenci odpira okno v prostor refleksije, kjer se človek v svoji globoki intimi lahko končno vpraša, kaj je tisto, kar mu polzi skozi prste, tisto, kar ravno tu in zdaj pri njegovi polni zavesti in odprtih očeh potihoma in neopazno izginja; katere odločitve so tiste, ki jih sprejema, in katere tiste, ki so ga čakale ob poti, medtem ko je hitel naprej … Kaj je vse tisto, kar izgublja, medtem ko živi. Sicer izvrstna igralska ekipa zgodbo uprizori v obliki vinjet iz sedemdesetih let, dogajalni prostor je Penthouse hotel Haludovo v Jugoslaviji, ki je v tistem času Krku vbrizgal obrat v potrošništvo, kič in blišč in kjer so kasneje, med vojnami v devetdesetih letih, začasno zatočišče našli begunci iz Slavonije. Devetdeseta leta in tranzicija pa so nekaj, kar nas skupaj z igralsko ekipo pripelje v današnjost – takšno, kakršna je: kompleks Haludovo je kupil ruski investitor in danes je zgradba povsem razžrta lupina nekdanjega blišča. Glede na stopnjo razpadanja se bo od nje treba kmalu posloviti, ji reči »adijo«, tako kot je bilo…








