V ponedeljek, 12. oktobra, bo med 10. in 22. uro pred ljubljansko mestno hišo na Mestnem trgu 1 potekal shod pobudnikov za sprostitev omejevanja uličnega nastopanja v Ljubljani. Vabljeni, da skupaj z njimi s pomočjo glasbenih instrumentov, cirkuških rekvizitov in potrebščin ter drugih pripomočkov ali brez izrazite zahteve za več prostora in časa, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično nastopanje in ustvarjanje…
Tema
Ali je v Šiški še kaj nepozidanega?
Letos spomladi je minilo 20 let od ustanovitve Društva za urbano okolje – Odbora za…
Pilotni projekt Superblok Stara Šiška
Nekega oktobrskega večera se je v telovadnici Osnovne šole Spodnja Šiška zbrala nenavadno raznolika skupina…
Od železniških tirov do Aleje zvezd
Stara Šiška nosi v sebi zanimive plasti zgodovine, ki se prepletajo s sodobnim vsakdanjikom in…
Od “Hotela Hilton” do socialnega čiščenja
V zadnjih letih Ljubljana postaja vse manj prijazna do brezdomcev in odvisnikov. Teh je vse…
V prijetnem poznopoletnem septembrskem večeru je na simboličnem prizorišču, v parku zunaj zidov Plečnikovih Križank, potekala javna tribuna z naslovom Kulturna dediščina na prepihu. Na njej so zainteresirani javnosti o pomembnih, aktualnih temah iz polja varovanja kulturne dediščine v Ljubljani spregovorili govorke in govorci, tudi akterke in akterji s številnih front, ki so se v preteklih letih izrisale v spopadu države, mestnih oblasti ter seveda kapitala na eni…
Kolumna
Mestni svet MOL – varuh zasebnega interesa
Mestna občina Ljubljana ima v svojem sestavu več komisij in odborov, s katerimi razvija politike na posameznih področjih. Med telesi najdemo tudi komisijo za pobude meščanov, ki naj bi v teoriji skrbela za povezovanje mestnega sveta z občankami in občani. Na primeru pobude demokratizacije občinskega javnega videonadzora se izkaže, da je namen komisije za pobude meščanov MOL pravzaprav popolnoma nasproten. V svojem bistvu deluje kot obrambni zid pred demokratičnim razvojem mesta, saj varuje predvsem »status quo« interesnih skupin in podjetij znotraj občinskega ustroja. Zaradi takega odnosa je vprašljiv celoten model reprezentativne demokracije v slovenski prestolnici in je mogoče utemeljeno sumiti o vzpostavljanju modela modernega fevdalizma, v katerem meščanke in meščani nimajo pravice in vzvoda za sodelovanje pri razvijanju politik mesta, v katerem živijo. Sistem občinskih videokamer V Ljubljani najdemo več kot 550 videonadzorih kamer pod nadzorom občine. V absolutnem smislu je Ljubljana na tem področju prvak, z razmerjem med številom kamer in številom prebivalcev pa je med vsemi občinami v prvem kvartalu na 31. mestu. Več kot polovica kamer je nameščena na različnih parkiriščih in v parkirnih hišah, pri čemer je največja gostota nadzora v Parkirni hiši Kongresni trg, na osrednji ljubljanski tržnici in na parkiriščih na Žalah. Kar zadeva tehnologijo, močno prevladujejo naprave kitajskega proizvajalca Dahua (dobrih 91 odstotkov kamer), poleg njih se uporabljajo tudi naprave proizvajalcev Vivotek in Avigilon ter nekatere analogne kamere. Konceptualno je ljubljanski videonadzorni sistem zasnovan kot večnamensko orodje za upravljanje urbane infrastrukture in ne zgolj kot varnostni mehanizem. V teoriji so kamere namenjene varovanju opreme večje vrednosti, preprečevanju neplačevanja parkirnine, nadzoru ohišij merilnikov hitrosti in zagotavljanju pravilnega delovanja prometne signalizacije. Razvoj in širitev te nadzorne mreže sta neposredno vezana na investicijske cikle in mestne urbanistične projekte; na leto se namesti do 50 novih kamer, kar je primarno posledica gradnje novih parkirnih kapacitet. Poleg tega sistem vključuje tudi nekatere elemente pametnega upravljanja mesta, torej so posamezne naprednejše kamere denimo namenjene za ugotavljanje števila pešcev pri proženju semaforjev, kar nakazuje širšo vlogo videonadzora pri usmerjanju prometnih tokov in mestni logistiki. Slepi pegi videonadzora Lepe besede o urbanem nadzoru pa hitro trčijo ob resničnost slepih peg pri dokazovanju transparentnosti in dejanske učinkovitosti tega nadzornega sistema. Občina namreč navkljub večletnim pozivom nima izdelanega sistema merjenja učinkovitosti videonadzornih kamer…
V prijetnem poznopoletnem septembrskem večeru je na simboličnem prizorišču, v parku zunaj zidov Plečnikovih Križank, potekala javna tribuna z naslovom Kulturna dediščina na prepihu. Na njej so zainteresirani javnosti o pomembnih, aktualnih temah iz polja varovanja kulturne dediščine v Ljubljani spregovorili govorke in govorci, tudi akterke in akterji s številnih front, ki so se v preteklih letih izrisale v spopadu države, mestnih oblasti ter seveda kapitala na eni…
Aktualno
V ponedeljek, 12. oktobra, bo med 10. in 22. uro pred ljubljansko mestno hišo na Mestnem trgu 1 potekal shod pobudnikov za sprostitev omejevanja uličnega nastopanja v Ljubljani. Vabljeni, da skupaj z njimi s pomočjo glasbenih instrumentov, cirkuških rekvizitov in potrebščin ter drugih pripomočkov ali brez izrazite zahteve za več prostora in časa, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično nastopanje in ustvarjanje…
Tema
Ko modernizacija briše modernizem
Kranj je mesto z bogato modernistično zapuščino. Poleg živahnih in pomembnih zgodnejših obdobij je tudi…
Saga se končuje: Ljubljana naj bi končno dobila varno sobo za injiciranje drog
Zadnje desetletje in več se v Ljubljani govori o varni sobi za injiciranje drog. Po…
Ali je v Šiški še kaj nepozidanega?
Letos spomladi je minilo 20 let od ustanovitve Društva za urbano okolje – Odbora za…
Kolumna
Mestni svet MOL – varuh zasebnega interesa
Mestna občina Ljubljana ima v svojem sestavu več komisij in odborov, s katerimi razvija politike na posameznih področjih. Med telesi najdemo tudi komisijo za pobude meščanov, ki naj bi v teoriji skrbela za povezovanje mestnega sveta z občankami in občani. Na primeru pobude demokratizacije občinskega javnega videonadzora se izkaže, da je namen komisije za pobude meščanov MOL pravzaprav popolnoma nasproten. V svojem bistvu deluje kot obrambni zid pred demokratičnim razvojem mesta, saj varuje predvsem »status quo« interesnih skupin in podjetij znotraj občinskega ustroja. Zaradi takega odnosa je vprašljiv celoten model reprezentativne demokracije v slovenski prestolnici in je mogoče utemeljeno sumiti o vzpostavljanju modela modernega fevdalizma, v katerem meščanke in meščani nimajo pravice in vzvoda za sodelovanje pri razvijanju politik mesta, v katerem živijo. Sistem občinskih videokamer V Ljubljani najdemo več kot 550 videonadzorih kamer pod nadzorom občine. V absolutnem smislu je Ljubljana na tem področju prvak, z razmerjem med številom kamer in številom prebivalcev pa je med vsemi občinami v prvem kvartalu na 31. mestu. Več kot polovica kamer je nameščena na različnih parkiriščih in v parkirnih hišah, pri čemer je največja gostota nadzora v Parkirni hiši Kongresni trg, na osrednji ljubljanski tržnici in na parkiriščih na Žalah. Kar zadeva tehnologijo, močno prevladujejo naprave kitajskega proizvajalca Dahua (dobrih 91 odstotkov kamer), poleg njih se uporabljajo tudi naprave proizvajalcev Vivotek in Avigilon ter nekatere analogne kamere. Konceptualno je ljubljanski videonadzorni sistem zasnovan kot večnamensko orodje za upravljanje urbane infrastrukture in ne zgolj kot varnostni mehanizem. V teoriji so kamere namenjene varovanju opreme večje vrednosti, preprečevanju neplačevanja parkirnine, nadzoru ohišij merilnikov hitrosti in zagotavljanju pravilnega delovanja prometne signalizacije. Razvoj in širitev te nadzorne mreže sta neposredno vezana na investicijske cikle in mestne urbanistične projekte; na leto se namesti do 50 novih kamer, kar je primarno posledica gradnje novih parkirnih kapacitet. Poleg tega sistem vključuje tudi nekatere elemente pametnega upravljanja mesta, torej so posamezne naprednejše kamere denimo namenjene za ugotavljanje števila pešcev pri proženju semaforjev, kar nakazuje širšo vlogo videonadzora pri usmerjanju prometnih tokov in mestni logistiki. Slepi pegi videonadzora Lepe besede o urbanem nadzoru pa hitro trčijo ob resničnost slepih peg pri dokazovanju transparentnosti in dejanske učinkovitosti tega nadzornega sistema. Občina namreč navkljub večletnim pozivom nima izdelanega sistema merjenja učinkovitosti videonadzornih kamer…
V prijetnem poznopoletnem septembrskem večeru je na simboličnem prizorišču, v parku zunaj zidov Plečnikovih Križank, potekala javna tribuna z naslovom Kulturna dediščina na prepihu. Na njej so zainteresirani javnosti o pomembnih, aktualnih temah iz polja varovanja kulturne dediščine v Ljubljani spregovorili govorke in govorci, tudi akterke in akterji s številnih front, ki so se v preteklih letih izrisale v spopadu države, mestnih oblasti ter seveda kapitala na eni…
Aktualno
V ponedeljek, 12. oktobra, bo med 10. in 22. uro pred ljubljansko mestno hišo na Mestnem trgu 1 potekal shod pobudnikov za sprostitev omejevanja uličnega nastopanja v Ljubljani. Vabljeni, da skupaj z njimi s pomočjo glasbenih instrumentov, cirkuških rekvizitov in potrebščin ter drugih pripomočkov ali brez izrazite zahteve za več prostora in časa, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično nastopanje in ustvarjanje…
Kolumna
Mestni svet MOL – varuh zasebnega interesa
Mestna občina Ljubljana ima v svojem sestavu več komisij in odborov, s katerimi razvija politike na posameznih področjih. Med telesi najdemo tudi komisijo za pobude meščanov, ki naj bi v teoriji skrbela za povezovanje mestnega sveta z občankami in občani. Na primeru pobude demokratizacije občinskega javnega videonadzora se izkaže, da je namen komisije za pobude meščanov MOL pravzaprav popolnoma nasproten. V svojem bistvu deluje kot obrambni zid pred demokratičnim razvojem mesta, saj varuje predvsem »status quo« interesnih skupin in podjetij znotraj občinskega ustroja. Zaradi takega odnosa je vprašljiv celoten model reprezentativne demokracije v slovenski prestolnici in je mogoče utemeljeno sumiti o vzpostavljanju modela modernega fevdalizma, v katerem meščanke in meščani nimajo pravice in vzvoda za sodelovanje pri razvijanju politik mesta, v katerem živijo. Sistem občinskih videokamer V Ljubljani najdemo več kot 550 videonadzorih kamer pod nadzorom občine. V absolutnem smislu je Ljubljana na tem področju prvak, z razmerjem med številom kamer in številom prebivalcev pa je med vsemi občinami v prvem kvartalu na 31. mestu. Več kot polovica kamer je nameščena na različnih parkiriščih in v parkirnih hišah, pri čemer je največja gostota nadzora v Parkirni hiši Kongresni trg, na osrednji ljubljanski tržnici in na parkiriščih na Žalah. Kar zadeva tehnologijo, močno prevladujejo naprave kitajskega proizvajalca Dahua (dobrih 91 odstotkov kamer), poleg njih se uporabljajo tudi naprave proizvajalcev Vivotek in Avigilon ter nekatere analogne kamere. Konceptualno je ljubljanski videonadzorni sistem zasnovan kot večnamensko orodje za upravljanje urbane infrastrukture in ne zgolj kot varnostni mehanizem. V teoriji so kamere namenjene varovanju opreme večje vrednosti, preprečevanju neplačevanja parkirnine, nadzoru ohišij merilnikov hitrosti in zagotavljanju pravilnega delovanja prometne signalizacije. Razvoj in širitev te nadzorne mreže sta neposredno vezana na investicijske cikle in mestne urbanistične projekte; na leto se namesti do 50 novih kamer, kar je primarno posledica gradnje novih parkirnih kapacitet. Poleg tega sistem vključuje tudi nekatere elemente pametnega upravljanja mesta, torej so posamezne naprednejše kamere denimo namenjene za ugotavljanje števila pešcev pri proženju semaforjev, kar nakazuje širšo vlogo videonadzora pri usmerjanju prometnih tokov in mestni logistiki. Slepi pegi videonadzora Lepe besede o urbanem nadzoru pa hitro trčijo ob resničnost slepih peg pri dokazovanju transparentnosti in dejanske učinkovitosti tega nadzornega sistema. Občina namreč navkljub večletnim pozivom nima izdelanega sistema merjenja učinkovitosti videonadzornih kamer…
