Izjava članov ocenjevalne komisije natečaja za spomenik slovenske osamosvojitve v Ljubljani
Podpisane članice in člani ocenjevalne komisije mednarodnega javnega anonimnega natečaja za spomenik slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani nasprotujemo odločitvi Vlade Republike Slovenije, da zaradi domnevne tehnične nedorečenosti ustavi postopke za izvedbo prvonagrajene rešitve. Takšna odločitev razvrednoti večletni, transparentni in vključujoči proces, v katerem so sodelovali predstavniki stroke, politike, znanstvenih institucij, veteranskih organizacij in civilne družbe. Mednarodni javni anonimni natečaj ni bil začetek,…
Tema
Ko modernizacija briše modernizem
Kranj je mesto z bogato modernistično zapuščino. Poleg živahnih in pomembnih zgodnejših obdobij je tudi…
Ali je v Šiški še kaj nepozidanega?
Letos spomladi je minilo 20 let od ustanovitve Društva za urbano okolje – Odbora za…
Pilotni projekt Superblok Stara Šiška
Nekega oktobrskega večera se je v telovadnici Osnovne šole Spodnja Šiška zbrala nenavadno raznolika skupina…
Od železniških tirov do Aleje zvezd
Stara Šiška nosi v sebi zanimive plasti zgodovine, ki se prepletajo s sodobnim vsakdanjikom in…
Dvanajstega oktobra 2026 smo se na prijavljenem shodu Odmevi uličnega nastopanja pred ljubljansko mestno hišo zbrali pobudniki sprostitve omejevanja uličnega nastopanja v Ljubljani. To je bil do sedaj največji v vrsti javnih shodov, na katerih od uvedbe zadnje spremembe 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju OPRJPMoL) zahtevamo več prostora in časa, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično…
Kolumna
“… za dan mrtvih se naš vseslovenski studio vrača z javljanjem z navja – iz podzemlja, po naše, v starogrški mitologiji sicer znanega kot Had, v staroegiptovski kot Duat. France, a se slišimo?” (škripanje mize in šelestenje listov) France: “Ja.” Vseslovenski studio: “Ajde, France, reci ti nam na ta praznični dan, kaj vse ti leži na mrtvi duši.” France (se odkašlja): “Bom prebral, kar sem napisal. Začel bom s priredbo pesmi Slovenija – od kod bogastvo tvoje?. To je resno vprašanje. Slovenci namreč vse manj opravljamo težka dela (jaz jih zagotovo ne več) in zato se, če ne štejemo raka, diabetesa, srčno-žilnih bolezni, nekaterih avtoimunskih in pljučnih bolezni (no, seznam ni tako kratek, kot sem si mislil) – lepo staramo in dolgo živimo … načeloma. Jaz sem recimo krepnil, ker me je srce izdalo na gradbenem odru pri snahi. Čeprav so bila tudi jetra pred finišem, če smo iskreni. Zgrudil sem se naravnost čez njenega pekinezerja ali pomeranca, kaj je že, ki je lajal spodaj, upam, da sem ga vsaj malo zmečkal. Kakorkoli, podpišem lahko, da smo vsi tu zbrani mrtveci pomrli po večini od srčno-žilnih bolezni, raka in diabetesa, med nami je še kakšna pljučnica, ostalih še nisem utegnil spoznati. Se pa ne mudi, ker čas tukaj ne teče, v bistvu sploh ne vem, ali je, nihče mi še ni nič rekel o tem. Vseeno lahko z distance pogledam, kako so se obnesle naše tisočletne slovenske sanje. Seveda sem tudi jaz hlastal po napredku, po finem in evropskem življenju. Te sanje so se s koncem zgodovine in nastopom devetdesetih let uresničile in sedaj smo na zgodovinskem vrhuncu. Oziroma vi ste. Jaz sem bolj v nadirju kot v zenitu. Imel pa sem priložnost vse doživeti. Tudi socializem. Bom rekel takole: skrb za zdravje prebivalstva je takrat tako kot zdaj urejal monopol institucionaliziranega zdravstva. V času socializma so eni imeli zelene in rumene kartončke, mi smo imeli izkaznice, trideset let po socializmu pa se vse skupaj z vsako novo vlado in njenimi talenti pospešeno privatizira. Današnji monopol nad zdravstvom zato ne pomeni organiziranega sistema javnega zdravstva, ampak tako, da rodbina obolelega ne zna oskrbeti. Ne more si privoščiti skrbi za svojce. Sosede, tetke, vaške starešine in modrece, ki so še nekako…
Dvanajstega oktobra 2026 smo se na prijavljenem shodu Odmevi uličnega nastopanja pred ljubljansko mestno hišo zbrali pobudniki sprostitve omejevanja uličnega nastopanja v Ljubljani. To je bil do sedaj največji v vrsti javnih shodov, na katerih od uvedbe zadnje spremembe 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju OPRJPMoL) zahtevamo več prostora in časa, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično…
Aktualno
Izjava članov ocenjevalne komisije natečaja za spomenik slovenske osamosvojitve v Ljubljani
Podpisane članice in člani ocenjevalne komisije mednarodnega javnega anonimnega natečaja za spomenik slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani nasprotujemo odločitvi Vlade Republike Slovenije, da zaradi domnevne tehnične nedorečenosti ustavi postopke za izvedbo prvonagrajene rešitve. Takšna odločitev razvrednoti večletni, transparentni in vključujoči proces, v katerem so sodelovali predstavniki stroke, politike, znanstvenih institucij, veteranskih organizacij in civilne družbe. Mednarodni javni anonimni natečaj ni bil začetek,…
Tema
Izbrisani: S spomenikom, a še vedno brez zakona in omembe v učbenikih
V preteklih tednih si je bilo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani mogoče ogledati razstavo…
Ko modernizacija briše modernizem
Kranj je mesto z bogato modernistično zapuščino. Poleg živahnih in pomembnih zgodnejših obdobij je tudi…
Kolumna
“… za dan mrtvih se naš vseslovenski studio vrača z javljanjem z navja – iz podzemlja, po naše, v starogrški mitologiji sicer znanega kot Had, v staroegiptovski kot Duat. France, a se slišimo?” (škripanje mize in šelestenje listov) France: “Ja.” Vseslovenski studio: “Ajde, France, reci ti nam na ta praznični dan, kaj vse ti leži na mrtvi duši.” France (se odkašlja): “Bom prebral, kar sem napisal. Začel bom s priredbo pesmi Slovenija – od kod bogastvo tvoje?. To je resno vprašanje. Slovenci namreč vse manj opravljamo težka dela (jaz jih zagotovo ne več) in zato se, če ne štejemo raka, diabetesa, srčno-žilnih bolezni, nekaterih avtoimunskih in pljučnih bolezni (no, seznam ni tako kratek, kot sem si mislil) – lepo staramo in dolgo živimo … načeloma. Jaz sem recimo krepnil, ker me je srce izdalo na gradbenem odru pri snahi. Čeprav so bila tudi jetra pred finišem, če smo iskreni. Zgrudil sem se naravnost čez njenega pekinezerja ali pomeranca, kaj je že, ki je lajal spodaj, upam, da sem ga vsaj malo zmečkal. Kakorkoli, podpišem lahko, da smo vsi tu zbrani mrtveci pomrli po večini od srčno-žilnih bolezni, raka in diabetesa, med nami je še kakšna pljučnica, ostalih še nisem utegnil spoznati. Se pa ne mudi, ker čas tukaj ne teče, v bistvu sploh ne vem, ali je, nihče mi še ni nič rekel o tem. Vseeno lahko z distance pogledam, kako so se obnesle naše tisočletne slovenske sanje. Seveda sem tudi jaz hlastal po napredku, po finem in evropskem življenju. Te sanje so se s koncem zgodovine in nastopom devetdesetih let uresničile in sedaj smo na zgodovinskem vrhuncu. Oziroma vi ste. Jaz sem bolj v nadirju kot v zenitu. Imel pa sem priložnost vse doživeti. Tudi socializem. Bom rekel takole: skrb za zdravje prebivalstva je takrat tako kot zdaj urejal monopol institucionaliziranega zdravstva. V času socializma so eni imeli zelene in rumene kartončke, mi smo imeli izkaznice, trideset let po socializmu pa se vse skupaj z vsako novo vlado in njenimi talenti pospešeno privatizira. Današnji monopol nad zdravstvom zato ne pomeni organiziranega sistema javnega zdravstva, ampak tako, da rodbina obolelega ne zna oskrbeti. Ne more si privoščiti skrbi za svojce. Sosede, tetke, vaške starešine in modrece, ki so še nekako…
Dvanajstega oktobra 2026 smo se na prijavljenem shodu Odmevi uličnega nastopanja pred ljubljansko mestno hišo zbrali pobudniki sprostitve omejevanja uličnega nastopanja v Ljubljani. To je bil do sedaj največji v vrsti javnih shodov, na katerih od uvedbe zadnje spremembe 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju OPRJPMoL) zahtevamo več prostora in časa, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično…
Aktualno
Izjava članov ocenjevalne komisije natečaja za spomenik slovenske osamosvojitve v Ljubljani
Podpisane članice in člani ocenjevalne komisije mednarodnega javnega anonimnega natečaja za spomenik slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani nasprotujemo odločitvi Vlade Republike Slovenije, da zaradi domnevne tehnične nedorečenosti ustavi postopke za izvedbo prvonagrajene rešitve. Takšna odločitev razvrednoti večletni, transparentni in vključujoči proces, v katerem so sodelovali predstavniki stroke, politike, znanstvenih institucij, veteranskih organizacij in civilne družbe. Mednarodni javni anonimni natečaj ni bil začetek,…
Kolumna
“… za dan mrtvih se naš vseslovenski studio vrača z javljanjem z navja – iz podzemlja, po naše, v starogrški mitologiji sicer znanega kot Had, v staroegiptovski kot Duat. France, a se slišimo?” (škripanje mize in šelestenje listov) France: “Ja.” Vseslovenski studio: “Ajde, France, reci ti nam na ta praznični dan, kaj vse ti leži na mrtvi duši.” France (se odkašlja): “Bom prebral, kar sem napisal. Začel bom s priredbo pesmi Slovenija – od kod bogastvo tvoje?. To je resno vprašanje. Slovenci namreč vse manj opravljamo težka dela (jaz jih zagotovo ne več) in zato se, če ne štejemo raka, diabetesa, srčno-žilnih bolezni, nekaterih avtoimunskih in pljučnih bolezni (no, seznam ni tako kratek, kot sem si mislil) – lepo staramo in dolgo živimo … načeloma. Jaz sem recimo krepnil, ker me je srce izdalo na gradbenem odru pri snahi. Čeprav so bila tudi jetra pred finišem, če smo iskreni. Zgrudil sem se naravnost čez njenega pekinezerja ali pomeranca, kaj je že, ki je lajal spodaj, upam, da sem ga vsaj malo zmečkal. Kakorkoli, podpišem lahko, da smo vsi tu zbrani mrtveci pomrli po večini od srčno-žilnih bolezni, raka in diabetesa, med nami je še kakšna pljučnica, ostalih še nisem utegnil spoznati. Se pa ne mudi, ker čas tukaj ne teče, v bistvu sploh ne vem, ali je, nihče mi še ni nič rekel o tem. Vseeno lahko z distance pogledam, kako so se obnesle naše tisočletne slovenske sanje. Seveda sem tudi jaz hlastal po napredku, po finem in evropskem življenju. Te sanje so se s koncem zgodovine in nastopom devetdesetih let uresničile in sedaj smo na zgodovinskem vrhuncu. Oziroma vi ste. Jaz sem bolj v nadirju kot v zenitu. Imel pa sem priložnost vse doživeti. Tudi socializem. Bom rekel takole: skrb za zdravje prebivalstva je takrat tako kot zdaj urejal monopol institucionaliziranega zdravstva. V času socializma so eni imeli zelene in rumene kartončke, mi smo imeli izkaznice, trideset let po socializmu pa se vse skupaj z vsako novo vlado in njenimi talenti pospešeno privatizira. Današnji monopol nad zdravstvom zato ne pomeni organiziranega sistema javnega zdravstva, ampak tako, da rodbina obolelega ne zna oskrbeti. Ne more si privoščiti skrbi za svojce. Sosede, tetke, vaške starešine in modrece, ki so še nekako…








