Mestna občina Ljubljana ima v svojem sestavu več komisij in odborov, s katerimi razvija politike na posameznih področjih. Med telesi najdemo tudi komisijo za pobude meščanov, ki naj bi v teoriji skrbela za povezovanje mestnega sveta z občankami in občani. Na primeru pobude demokratizacije občinskega javnega videonadzora se izkaže, da je namen komisije za pobude meščanov MOL pravzaprav popolnoma nasproten. V svojem bistvu deluje kot obrambni zid pred demokratičnim razvojem mesta, saj varuje predvsem »status quo« interesnih skupin in podjetij znotraj občinskega ustroja. Zaradi takega odnosa je vprašljiv celoten model reprezentativne demokracije v slovenski prestolnici in je mogoče utemeljeno sumiti o vzpostavljanju modela modernega fevdalizma, v katerem meščanke in meščani nimajo pravice in vzvoda za sodelovanje pri razvijanju politik mesta, v katerem živijo. Sistem občinskih videokamer V Ljubljani najdemo več kot 550 videonadzorih kamer pod nadzorom občine. V absolutnem smislu je Ljubljana na tem področju prvak, z razmerjem med številom kamer in številom prebivalcev pa je med vsemi občinami v prvem kvartalu na 31. mestu. Več kot polovica kamer je nameščena na različnih parkiriščih in v parkirnih hišah, pri čemer je največja gostota nadzora v Parkirni hiši Kongresni trg, na osrednji ljubljanski tržnici in na parkiriščih na Žalah. Kar zadeva tehnologijo, močno prevladujejo naprave kitajskega proizvajalca Dahua (dobrih 91 odstotkov kamer), poleg njih se uporabljajo tudi naprave proizvajalcev Vivotek in Avigilon ter nekatere analogne kamere. Konceptualno je ljubljanski videonadzorni sistem zasnovan kot večnamensko orodje za upravljanje urbane infrastrukture in ne zgolj kot varnostni mehanizem. V teoriji so kamere namenjene varovanju opreme večje vrednosti, preprečevanju neplačevanja parkirnine, nadzoru ohišij merilnikov hitrosti in zagotavljanju pravilnega delovanja prometne signalizacije. Razvoj in širitev te nadzorne mreže sta neposredno vezana na investicijske cikle in mestne urbanistične projekte; na leto se namesti do 50 novih kamer, kar je primarno posledica gradnje novih parkirnih kapacitet. Poleg tega sistem vključuje tudi nekatere elemente pametnega upravljanja mesta, torej so posamezne naprednejše kamere denimo namenjene za ugotavljanje števila pešcev pri proženju semaforjev, kar nakazuje širšo vlogo videonadzora pri usmerjanju prometnih tokov in mestni logistiki. Slepi pegi videonadzora Lepe besede o urbanem nadzoru pa hitro trčijo ob resničnost slepih peg pri dokazovanju transparentnosti in dejanske učinkovitosti tega nadzornega sistema. Občina namreč navkljub večletnim pozivom nima izdelanega sistema merjenja učinkovitosti videonadzornih kamer…