Štirje glavni kandidati za župana Ljubljane sedijo v studiu, osvetljenem z močnimi reflektorji, vsi pripadajo tako imenovanemu levosredinskemu polu. Lepo oblečeni, dva s kravato, dva brez, in v ozadju na zaslonu fotografija ljubljanskega gradu kot z razglednice. Voditelj, znan po impulzivnem vodenju pogovorov, tokrat sprašuje nekoliko bolj umirjeno, kot da soočenje politikov z istega pola zanj ne bi bilo tako razburljivo. Štirje moški govorijo, kaj vse bodo naredili za glavno mesto, govorijo o svojih dosedanjih dosežkih, dva od njih preizprašujeta očitno načeto prijateljstvo, vsi pa skušajo dajati vtis, da bo pod njihovim vodstvom prihodnost lepa. Omenjajo teme, kot so stanovanjska politika, zdravstvo, razvoj mestnih četrti itd. Poskrbeli bodo, da bodo pod njihovim vodstvom imeli vsi občanke in občani enake možnosti, saj bodo delali v korist vseh. Čudovito bo. V istem trenutku se na obrobju Ljubljane deček in deklica, bratec in sestrica, odpravljata spat. Njuna koža ima vonj po pepelu, zebe ju, trebuha sta bolj prazna kot polna, deček ima garje, tudi deklica se praska po telesu. Preden zaspita, ju zvija tesnoba. Deklica se boji, da bo zjutraj kombi, ki jo pelje v šolo, spet vozil šofer, ki spolno nadleguje deklice, in upa, da je sošolke in sošolci ne bodo zmerjali, da smrdi. Deček zapre oči, predstavlja si, da bo šel skupaj s sestrico v šolo, kjer se bo učil računati, pisati, imena glavnih mest, rek in jezer in vsega drugega, kar se učijo vrstniki. Potem odpre oči in se zave, da bo spet ostal doma. Ne razume, zakaj, slišal je le govoriti socialno delavko, da so mu nezakonito prepovedali hoditi k pouku, saj ima vsak otrok pravico hoditi v šolo. Ne ve, kaj pomeni nezakonito. Ve le, da noče biti sam in da se želi učiti. Ko štirje pretendenti za županski položaj govorijo o bodočem poceni in učinkovitem mestnem potniškem prometu, ne povedo ničesar o tem, kako bosta do mestnega prevoza dostopala deček in deklica, ki morata zdaj od doma na Rojah več kilometrov hoditi do prve avtobusne postaje. Ko so kandidati na nekem drugem predvolilnem soočenju govorili, da je zaradi varnosti treba po mestu postaviti več javne razsvetljave, niso ničesar rekli o tem, da v naselju dečka in deklice ni luči, niti ne ob dolgi blatni cesti, ki vodi…