Sinoči je v Ljubljani potekal solidarnostni shod v podporo Rožavi in proti vojni nad kurdskimi ter drugimi skupnostmi v Siriji. Kljub slabemu vremenu se je protesta udeležilo okoli 200 ljudi, med njimi tudi tukaj živeča kurdska skupnost. Na shodu so spregovorili predstavniki kurdske diaspore, Antiavtoritarne platforme, Liste demokratičnega študentstva, sindikata ZASUK, Ambasade Rog, stranke Mi, socialisti, ter Solidarnostnega odbora za Rožavo. V govorih so izpostavili zgodovinsko razkosanje Kurdistana, vlogo Kurdov v boju proti t. i. Islamski državi, napade na ženske kot simbol revolucije ter povezavo med boji v Rožavi, Palestini in drugod po svetu. Množica ljudi je po govorih glasno in odločno zasedla ulice in se pridružila globalnemu pozivu vala solidarnosti s prebivalkami in prebivalci severa in vzhoda Sirije, ki so v zadnjih tednih pod okrepljenimi napadi oblasti v Damasku, ki jo vodi nekdanji poveljnik terorističnih milic Abu Mohamed al Džolani – danes s podporo Zahoda povzdignjen v predsednika Sirije z novim imenom Ahmed al Šara. K solidarnosti so pozvali tudi francoski in turški sindikati, evropski poslanci, katalonski parlament ter številne pobude in protesti po Italiji, Nemčiji, Španiji, Kolumbiji, Južni Afriki, Mehiki in drugod.

Protest proti vojni in uničevanju političnega projekta Rožave

Shod se je začel ob kurdski glasbi, vzklikih političnih sloganov in govorih. Predstavnik Solidarnostnega odbora za Rožavo je poudaril, da so protest sklicali zaradi “drastičnega zaostrovanja razmer in napadov sirske vojske na skupnosti na severu in vzhodu Sirije ter v podporo Demokratični avtonomni upravi severne in vzhodne Sirije (DAANES).” Opozorili so, da “napadi predstavljajo večplastno strategijo obleganja, katere cilj ni le razgradnja rožavskega političnega modela, temveč tudi sistematično uničevanje kurdskega naroda.” Dodatno so razkrili dvoličnost predsednice Evropske komisije Ursule Von Der Leyen, ki je “še med potekom vojaških napadov sirske prehodne vlade na civilno prebivalstvo in infrastrukturo, zaradi katerega je prebivalstvo že več kot 14 dni brez dostopa do hrane, čiste vode, zdravstvene oskrbe, elektrike, goriva in mleka za dojenčke, strinjala, da Siriji pošlje 620 milijonov evrov finančne podpore.”

Antiavtoritarna platforma je v svojem govoru poudarila, da za napadi nad ljudstvom v Siriji “stoji nova oblast v Damasku, ki pa v resnici predstvlja vrnitev k teroristični mentaliteti in delovanju, ki sta jo v preteklosti poosebljala tako Assadov režim kot Daeš” in podprla politični predlog demokratičnega konfederalizma, ki ga razumejo kot enega “najpomembnejših poskusov nove družbene ureditve onkraj vojne in izkoriščanja ter enega redkih resnih predlogov za mir in sobivanje mnogoterih skupnosti tako na Bližnjem vzhodu kot po svetu”.

Serkan Mama, kurdski politični begunec, ki živi v Sloveniji je kot predstavnik Ambasade Rog poudaril povezavo med bojem za svobodno Palestino in svobodnim Kurdistanom, saj da so se “imperialistične sile pred 100 leti odločile, da razkosajo Kurdistan na 4 dele. Podobno so storile tudi s Palestino. Zato nas pobijajo tudi danes. Rožava je srce Kurdistana. Borili smo se proti Islamski državi, zdaj pa hočejo uničiti te dosežke in spustiti islamsko državo v svet. V rožavi smo zgradili demokratični konfederalizem in samoupravljanje, zdaj pa napadajo ženske v Rožavi in jih mečejo iz stavb. Ženske so simbol revolucije in se hočejo maščevati nad njimi. Živel rožavski upor!” je dejal in zaključil: “Jaz kot politični kurdski begunec in vsi člani Ambasade Rog vemo, da nas ne želite kot begunce v svoji državi. Zato ne financirajte zakritih teroristov in ne financirajte vojne. Vemo, da ste v Evropi sprejeli nov zakon, ki prosilce za azil pošilja v tretje države, kjer jih spremeni v zapornike. Mi smo delavci, ne kriminalci. Tukaj smo!”

Proti imperializmu in militarizaciji

Ob glasnih vzklikih gesla ženske osvoboditve “Jin, Jiyan, Azadi!” je mikrofon prevzela Lista demokratičnega študentstva – LDŠ in poudarila vlogo mladih v boju za pravičnejši svet: “Mladina bo kot vedno v zgodovini, stopila na čelo boja za solidarno, etično in trajnostno družbo. Zato danes mladi stojimo v solidarnost z Rožavo, tako kot stojimo z vsemi narodi, ki se upirajo sistemom in akterjem zatiranja.” Boj za Rožavo in protiimperializmu so povezali tudi z vzponom militarizacije pri nas: “Sramota hlapčevski državi, ki brezhrbtenično služi interesom imperialnega kapitala in pošilja svoje mlade v stroj smrti. Sramota domačim in tujim vojnim dobičkarjem, ki služijo na naši bedi, kot služijo na bedi drugih narodov!”

NAJ ŽIVI IN SE BORI ROŽAVA!

Despite heavy rain people took the streets in #Ljubljana today in solidarity with people in #Rojava and against attacks on its democratic, autonomous and self-defence institutions. Against imperialism, war and state terror. pic.twitter.com/Qx1NcseWAN

— a.infoshop (@Ainfoshop) February 3, 2026

Množica je nato z glasnimi vzkliki “EU financira, Turčija bombardira” in “Džolani, Džolani, Džolani, terorist!” zavzela ulice in ameriški ambasadi, nemški ter Vladi RS jasno pokazala, da “protest ni usmerjen le proti vojni nad Rožavo, temveč tudi proti nenasitni pošasti nebrzdanega imperializma, ki uničuje tudi našo kolektivno prihodnost. Za ohranitev demokratičnih vrednot ženske revolucije v Rožavi, kot drugod po svetu, se bomo vsi mi, ki si želimo drugačnega sveta, borili še naprej”, so dejali in pot nadaljevali vse do arkad pri Kongresnem trgu, kjer so se zvrstili še trije govori, shod pa se je zaključil ob kurdski glasbi in plesu, v duhu vztrajnosti, kolektivnosti in upora.

Kobane kljub premirju še vedno oblegano

V govorih je bilo izpostavljeno tudi, da se kljub podpisu sporazuma med prehodno oblastjo v Damasku in Sirskimi demokratičnimi silami (SDF), do katerega je prišlo zaradi “nepopustljivega pritiska mednarodne solidarnosti in zgodovinskega odpora prebivalcev Rožave, ki se ne nameravajo odreči pridobitvam revolucije z namenom preprečiti nadaljnje izvajanje genocida in vojne, napadi predvsem na mesto Kobane nadaljujejo”. Protestniki in tudi ljudje Rožave ob tem izražajo resno zaskrbljenost glede vloge in prihodnosti žensk, ker sporazum “na nobeni točki ne omenja niti ne priznava avtonomije žensk in ohranitve njihovih dosežkov in pravic, kar glede na obglavljanje, zasužnjevanje in onečaščenje trupel rožavskih bork in civilistk v nedavnih spopadih in preteklosti zbuja največjo skrb.”

Zahteve

Protestniki so na vlado, parlamentarne stranke in institucije EU naslovili zahteve po:

• takojšnji prekinitvi obleganja Kobaneja in vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za vsa oblegana območja, ki bodo omogočila dostavo hrane in zdravil v Kobane;
• ustavitev vseh kolonialnih ambicij v Siriji, vključno z: proxy vojno, dvoriščem za deportacijo migrantov in beguncev, ambicijami za ustanovitev baz NATO, financiranjem začasne vlade Neo-ISIS in njeno genocidno politiko;
• integracijo, ne pa razpustitev SDF, dosežki revolucije v Rožavi morajo biti ohranjeni, zlasti ženska samozaščitna vojska, samoupravne avtonomne skupnosti, sveti in samouprava;
• ustavitev poskusov Džolanijeve vlade, da bi izkoristila primer taborišč in zaporov ISIS za diskreditiranje revolucije v Rožavi in se predstavila kot borka proti terorizmu;
• priznanju avtonomije žensk in njihove ključne vloge v političnih procesih ter ohranitvi in priznanju dosežkov revolucije v Rožavi, vključno z ženskimi samozaščitnimi silami.

Solidarnostni odbor za Rožavo je ob koncu napovedal nadaljevanje mobilizacije, izobraževalne dogodke in nadaljnje solidarnostne aktivnosti.