Po nekaj letih praznine, ki je v Trnovem zazevala po zaprtju več let delujočega KUD France Prešeren in nato ne ravno uspešnega Centra slovanskih kultur France Prešeren, je septembra spet oživelo kulturno in družabno središče tega naselja sredi Ljubljane. Tokrat so prostori stavbe na Karunovi ulici 14 zaživeli pod imenom 1912 in lokalna skupnost, pa tudi celotna Ljubljana bosta dobili novo prizorišče alternativne kulture.

Ime kolektiva 1912 se nanaša na letnico, ko je bila stavba, ki jo vsi poznamo kot KUD, zgrajena. Kmalu po dograditvi – že v dvajsetih let prejšnjega stoletja – jo je zasedel nekdanji KUD France Prešeren in tam deloval približno sto let. Pred dobrimi desetimi leti se je kulturno-umetniško društvo znašlo v finančnih težavah in je bilo leta 2017 primorano prostore zapustiti, nepremičnina pa je bila prodana ukrajinski družbi Don-Sol. Ta je prostore poskušala obuditi s Centrom slovanskih kultur France Prešeren, a je že kmalu, leta 2021, nehal delovati. Z družbo Don-Sol je tokrat uspelo skleniti dogovor na novo vzpostavljenemu sedemčlanskemu kolektivu 1912, ki ga sestavljajo Maša Pungartnik, Jernej Kastelic, Marek Fakuč, Gašper Letonja, Lina Rica, Miha Benkić in Žiga Palčar. Pogovarjali smo se z Mašo, Jernejem in Marekom in povedali so, da “v Ljubljani prepoznavamo potrebo po novem, drugačnem prostoru za alternativno kulturo”. Nekdanji KUD je za to kot nalašč, saj bo po besedah kolektiva objekt zaradi dolgoletne tradicije kulturne produkcije kmalu vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, s tem pa bo njegova raba še močneje izključno opredeljena za kulturno delovanje. Spomeniško zaščiteno je že pročelje notranjega dvorišča.

Kolektiv se je v želji po lokalni umeščenosti obrnil na organizacije v neposredni bližini, kot so Osnovna šola Trnovo, Plečnikova hiša in Glasbena šola Ljubljana Vič-Rudnik, in jih povabil k sodelovanju. “Za zdaj je še prezgodaj, da bi govorili o konkretnih načrtih,” poudarjajo predstavniki kolektiva, vendar so naleteli na pripravljenost za sodelovanje in na splošno pozitivne odzive. Obuditve družabnega središča naselja Trnovo pa so veseli tudi prebivalci okoliških blokov, za katere so prejšnjo nedeljo pripravili piknik. “Sosedje so po večini navdušeni in nekateri so celo ponudili pomoč, zaradi potencialnega hrupa pa ostajajo tudi rahlo zadržani.” Spomnimo se, da so bili v preteklosti pogosto, sploh pa v času Trnfesta, izpostavljeni glasni glasbi dolgo v noč. Kolektiv 1912 se neposredne bližine blokov zaveda in poudarja, da bo dosledno upošteval zakonske omejitve in po deseti uri zvečer dogajanje prestavil v notranje prostore.

Velik del programa, ki ga bo ponudil obiskovalcem, bo glasbene narave. Kot je kolektiv 1912 povedal za Radio Študent, s koncerti ne bo tekmoval s prizorišči na Metelkovi ali v Kinu Šiška, saj je trnovska koncertna dvorana po velikosti ravno nekje vmes. Glasbeni program bodo člani kolektiva kurirali skupaj in prizadevali si bodo, da bo čim pestrejši: vse od jam večerov free jazza pa do techno noči. Pomemben poudarek bo na dnevnem programu. Tudi pri tem prepoznavajo manko na ljubljanski sceni, saj je po njihovih besedah “Metelkova čez dan zloglasno mrtva”. Dnevni program bo, tako kot glasbeni, širok in je za zdaj še v povojih, obsegal pa bo vse od okroglih miz in konferenc do delavnic, izmenjevalnic, gledaliških predstav in filmskih projekcij. Neposredno bo lokalno skupnost nagovarjal tudi bar, ki bo odprt od jutra do večera in bo tako zagotavljal družabni in hkrati delovni prostor vsem, ki ga potrebujejo. Notranji prostori bodo delovali med drugim kot galerija, kjer se bodo lahko predstavili tudi neuveljavljeni umetniki in umetnice, razstave pa bo kurirala članica kolektiva Lina Rica. Konkretneje o programu v kolektivu 1912 še ne želijo govoriti. “K sodelovanju vabimo posameznike in posameznice, pa tudi nevladne organizacije, želimo ohranjati čim širši koncept.”

Kolektiv 1912 ima velikopotezno željo postati “unikum” v Ljubljani. Podoben program sicer izvajajo občinske ali državne organizacije, kot sta na primer Kino Šiška in Center Rog, drugače od njih pa 1912 ni vezan na nobeno takšno omejujočo instanco. A ne bo deloval niti v pravnem sivem polju, kot to pogosto počnejo skvoti in avtonomne cone. Člani in članice kolektiva kot glasbeniki, vizualni umetniki, tonski tehniki in tudi drugače že dlje delujejo v alternativni kulturi, zato se bodo sposobni odzvati na želje in potrebe ljubljanske alternativne scene. Ta se namreč zaradi hitre gentrifikacije že nekaj časa spoprijema s hudo prostorsko stisko. “S 1912 bo scena dobila prostor, ki bo z načinom delovanja in obsegom programa za Ljubljano nekaj novega,” pravijo v kolektivu. Če se bodo napovedi uresničile, bo Ljubljana morda dobila nov tako imenovani tretji prostor – prostor, ki ni dom ali prostor dela, temveč je namenjen druženju in povezovanju ter je tako dostopen ljudem z vseh ravni družbe.

Program se bo na zunanjem dvorišču nadaljeval vse do konca meseca, tudi z manjšim gledališkim festivalom in otroškimi delavnicami od 17. do 21. septembra. Na odprtje bara, galerije in koncertne dvorane pa bo treba še počakati, saj prenova teh prostorov še ni končana.