Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani so od leta 2021 pod naslovom Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka vpisana na seznam Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Izbor Plečnikove dediščine zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). V sklopu vodne osi mesta so na Unescovem seznamu tudi Plečnikove tržnice, pomemben del ljubljanske osrednje tržnice. Nominacijo je pod vodstvom ministrstva za kulturo v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravila delovna skupina strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja in upravljanja kulturne dediščine. Po vpisu del Jožeta Plečnika v Ljubljani na seznam svetovne dediščine je MAO postal krovni upravljavec izbranih del, koordinator projekta pa Tomaž Štoka, ki je bil tudi član delovne skupine za pripravo nominacije.

MAO kot krovni upravljavec Plečnikove dediščine izvaja naloge v skladu s skupnim načrtom upravljanja, ki je bil predložen ob vpisu, sodeluje pri implementaciji priporočil Unescovega Odbora za svetovno dediščino in izpolnjuje obveznosti do Unescovega Centra za svetovno dediščino. Prav zdaj se skupaj z različnimi deležniki (nacionalnimi: ministrstvom za kulturo, Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS); in mednarodnimi: ICCROM, ICOMOS, Center za svetovno dediščino) ukvarja predvsem s sistemsko implementacijo mehanizma presoje vplivov na dediščino. »Z vpisom enote dediščine na Unescov seznam so območju dediščine ali spomeniku priznane t. i. izjemne univerzalne vrednosti (IUV) oz. vrednosti, ki so prepoznane kot pomembne za celotno mednarodno skupnost, celotno območje/spomenik pa postane predmet Konvencije o svetovni dediščini. Unescova telesa (Center in Odbor za svetovno dediščino), izhajajoč iz konvencije in operativnih smernic za implementacijo konvencije, spremljajo, kako območje ohranja IUV, ki temelji na treh stebrih: vsebinskih merilih, avtentičnosti in integriteti. Pomembno je, kako berljive so vpisane izjemne univerzalne vrednosti dediščine ter kako sta pripravljena in izvajana sistema ohranjanja in upravljanja dediščine. Pri razvojnih projektih v vplivnem območju svetovne dediščine je vedno treba presoditi, kako bo predlagani projekt vplival na IUV. Zato je Unesco zadnja leta začel intenzivno vpeljevati orodja t. i. presoje vplivov na dediščino, s katerimi se razvojni projekti vrednotijo v kontekstu svetovne dediščine in se ugotavlja, ali ima projekt pozitiven ali negativen vpliv na IUV. Na podlagi tega Center in Odbor za svetovno dediščino odločata, ali je projekt sprejemljiv ali ne,« je namen mehanizma presoje vplivov pojasnil Štoka.

»S prehitevanjem postopkov stopamo na zelo nejasno pot«
Prav zdaj sta v Ljubljani v pripravi dve presoji vplivov na dediščino, za projekt prenove osrednje ljubljanske tržnice in za projekt NUK II. »Presoja vplivov pri NUK II poteka dobro in v skladu z Unescovim protokolom. ZVKDS je pripravil strokovne podlage, pri čemer je sodeloval tudi MAO, nato je izvajalec presoje pripravil elaborat in popravke projekta v skladu s priporočili ZVKDS; ta bo elaborat še enkrat pregledal. Hkrati se je začelo gradivo prevajati – po končnem pregledu na ZVKDS bo prevod elaborata poslan v presojo na Unescov Center za svetovno dediščino. Pri tržnici pa so pri implementaciji predpisanega postopka težave, predvsem v zadnjem delu, to je pri pravočasnem vključevanju Unesca v postopek.« Proces presoje vplivov na dediščino pri prenovi tržnice se je začel leta 2023, ko je delovna skupina (ZVKDS + MAO) pripravila strokovne podlage za presojo, izvajalec presoje pa je po naročilu Mestne občine Ljubljana (MOL) pripravil elaborat. Sledil je pregled elaborata, temu pa popravki in vnovičen pregled, ki ga je opravila delovna skupina. Težava je v tem, da je MOL kot investitor, še preden je bil elaborat poslan v pregled in odobritev na Center za svetovno dediščino, ločil proces presoje vplivov na svetovno dediščino od procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja. »Unescova komisija se še ni opredelila glede vplivov predvidene gradnje na Plečnikove tržnice, integralni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) pa že poteka. To lahko vpliva na status svetovne dediščine. Če bi se na podlagi gradbenega dovoljenja gradnja začela in bi med izvedbo nastale nepovratne posledice za dediščino, Unescova telesa pa bi projekt ocenila negativno, bi Odbor za svetovno dediščino lahko uvedel reakcijski monitoring in Plečnikova dela umestil na seznam ogrožene dediščine ali jih, v skrajnem primeru, celo izbrisal s seznama svetovne dediščine. Zato je pri tržnici in tudi pri drugih projektih nujno spoštovati zahtevane postopke, pri končnih odločitvah upoštevati priporočila Unescove komisije in projekte po potrebi uskladiti z Unescovimi usmeritvami ter tako preprečiti nastanek kakršnihkoli negativnih vplivov projekta prenove osrednje ljubljanske tržnice na IUV vpisane dediščine. S prehitevanjem predpisanih postopkov in nespoštovanjem mednarodnih dogovorov stopamo na zelo nejasno pot,« je o zapletu povedal sogovornik.

Po meri človeka, ne avtomobila
Pri tem je treba poudariti, da vpis na seznam svetovne dediščine ne pomeni, da jo varuje Unesco – to mora biti opravljeno na nacionalni ravni. V izključni domeni Unescovih teles, predvsem Odbora za svetovno dediščino, pa je odločitev, ali bo dediščina še naprej vpisana na seznam svetovne dediščine, ali bo prestavljena na seznam ogrožene svetovne dediščine ali pa bo, zaradi popolnoma izničenih vrednot IUV, s seznama svetovne dediščine celo izbrisana. »Plečnikova Ljubljana« je bila na seznam svetovne kulturne dediščine vpisana kot primer izjemnega oblikovanja urbanega prostora po meri človeka, v skladu z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema vojnama nekdanje provincialno mesto cesarstva preoblikoval v simbolno narodno prestolnico. Glavni atributi vpisa so torej merilo človeka, navezava na kontekst prostora, večpomenskost, večfunkcionalnost itd. To velja tudi za Plečnikove tržnice. V projekte na ožjem območju tržnice je treba vključevati predvsem vrednote in vrednosti Plečnikove dediščine v skladu z IUV. Treba je zagotoviti urbano oblikovanje po meri človeka, pešca (ne avtomobila, op. a.), javno, odprto, mešano rabo, hkrati pa tudi berljivost drugih atributov Plečnikove dediščine. Z ohranjanjem in vzpostavljanjem skupnega javnega dobra se ohranja bistvena komponenta humanosti Plečnikove arhitekture.

Ustavljena gradnja stolpnice na Dunaju
Prehitevanje predpisanih faz postopka ne pomeni nujno hitrejše poti do izvedbe projekta, še dodaja Štoka in kot primer navede zgodovinsko središče Dunaja, ki je bilo na Unescov seznam svetovne dediščine vpisano leta 2001. Leta 2017 ga je Unesco prestavil na seznam ogrožene dediščine, glavni razlog pa so bili prav neprimerni razvojni projekti gradnje visokih stolpnic v središču Dunaja (Drsalni klub Dunaj, Hotel Intercontinental, Koncertna hiša Dunaj, »Heumarkt Neu«, Muzej Dunaj in stavba Winterthur), pri tem pa tudi pomanjkanje ustreznih načrtovalskih pravil in neučinkovito celovito varstvo ter upravljanje območja. »Leta 2008 je bil zasnovan projekt stometrske stolpnice na obrobju mestnega središča – gradbeno dovoljenje zanj je bilo že pridobljeno. A Unescova komisija je presodila, da predvideni projekt na izbrani lokaciji pomeni poseg v prostor, ki bi lahko negativno vplival na izjemno univerzalno vrednost zgodovinskega središča Dunaja, in zahtevala ustavitev nadaljevanja projekta. Tega so spremenili in stolpnico znižali na nekaj več kot 40 metrov, vendar ga Unesco še vedno ni potrdil. Kljub pridobljenemu gradbenemu dovoljenju se gradnja stolpnice še ni začela, saj bi to lahko pomenilo izbris Dunaja s seznama svetovne dediščine. Zato je pomembno, da se vsakršen poseg v prostor s potencialnimi vplivi na svetovno kulturno dediščino zares začne šele po Unescovi odobritvi projekta.«

Izjave Tomaža Štoke izhajajo iz intervjuja za posebno izdajo PreLoma, ki je izšla decembra 2024.

Foto: Mathieu Guéritte, UNESCO