Stanovati v Ljubljani je naslov odlične zgodovinske raziskave Andreja Studna iz leta 1995, v kateri je avtor preučil stanovanjske razmere Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno. Nekaj let po osamosvojitvi, ko so bili kakovostne modernistične soseske iz časa socializma,…
Teme
Zadružno upravljanje večstanovanjskih stavb
Pri nedavnem projektu celovite energetske prenove kranjskega nebotičnika sva imela avtorja priložnost sodelovati v procesu, v katerem so osrednjo vlogo prevzeli stanovalci, organiziranju stanovanjske skupnosti so posvetili nešteto ur, sodelovali so z arhitekti in upravljavcem nepremičnine ter zbrali…
Bo središče Ljubljane dobilo svoj prvi superblok?
Kakšne so ideje za ureditev delov Ljubljane po konceptu t. i. superbloka? Po tem konceptu bi lahko uredili parlamentarno četrt. Superblok je urbanistična ureditev, ki prinaša manj motornega prometa in več površin, prijaznejših za prebivalce. Pri tem več…
Protestni shod Savčank in Savčanov
Prebivalci in prebivalke Savskega naselja, organizirano v Civilno iniciativo Savsko naselje, so včeraj popoldne ob podpori Participativne ljubljanske avtonomne cone – PLAC izvedli protestni shod, ki je potekal na prehodu za pešce na Linhartovi cesti. Mestno občino Ljubljana…
Ko trajnost ni le slogan: lekcije iz Berlina
Ko je leta 1989 padel zid, se je Berlin znašel v stanju, ki ga je težko opisati z eno samo besedo. Bil je zlom, a hkrati rojstvo. Mesto, razsekano na dvoje, se je naenkrat znašlo v praznini, saj…
Geneza ljubljanskih socialističnih sosesk
Ljubljana ima danes skoraj 300.000 prebivalcev, od tega jih slaba polovica živi v stanovanjskih soseskah, zgrajenih med letoma 1960 in 1990. Zaradi izjemnih arhitekturnih in urbanističnih značilnosti so nekatere od njih prepoznane kot značilna območja Ljubljane in pomembni…
Novo Brdo: Sosedstvo za odporne soseske
V tokratnem intervjuju se pogovarjamo z Anjo Lazar, strokovno sodelavko Inštituta za študije stanovanj in prostora (IŠSP) in članico zadruge Zadrugator. Pogovor se osredotoča na projekt Sosedstvo za odporne soseske in demokratizacijo javne stanovanjske preskrbe, pri katerem IŠSP…
Plava laguna – čakajoča na osvežitev
Pri urbanistični širitvi Ljubljane proti severu je bila ena glavnih potez dodana leta 1967 z odprtjem poslovno-trgovskega kompleksa Astra Commerce, zgrajenega po načrtih arhitekta Savina Severja (1927–2003), velikana slovenske povojne arhitekture. Druga poteza decentralizacije mesta pa je bila…
Prostori KUD France Prešeren so oživeli kot 1912
Po nekaj letih praznine, ki je v Trnovem zazevala po zaprtju več let delujočega KUD France Prešeren in nato ne ravno uspešnega Centra slovanskih kultur France Prešeren, je septembra spet oživelo kulturno in družabno središče tega naselja sredi…
Zavedati se moramo, da je Tivoli skupen
Sredi Ljubljane imamo veliko in edinstveno območje narave. Meri 459 hektarjev. Obsega urejene parkovne površine, pa tudi območja skoraj neokrnjene narave. Prvič je bilo uradno zavarovano že leta 1984 z namenom ohranjanja naravne dediščine in krajinske identitete. Leta…
Najlepša sežiga(LJ)nica: pot v odvisnost od kurjenja smeti
Ko je ljubljanska občina pod županom Zoranom Jankovićem pred desetletjem pretežno z evropskim denarjem zgradila največje odlagališče odpadkov v državi, Regijski center za ravnanje z odpadki RCERO na Ljubljanskem barju, kjer so lani sprejemali že odpadke iz 56…
Urbanistična tragedija namesto rešitve
Na razvoj Potniškega centra Ljubljana (PCL) in Ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV) je vplivala že prodaja obsežnega, strateško najpomembnejšega zemljišča v Sloveniji, preko katerega potekajo vse narodne in mednarodne železniške proge, madžarsko-kanadskemu podjetju TriGranit. Leta 2007 je bilo ustanovljeno…