Frančiškani so prišli v Ljubljano leta 1233, le nekaj let po smrti sv. Frančiška leta 1226. Naselili so se na območju današnje tržnice ob vzhodnem mestnem obzidju, prvič omenjenem leta 1243.

Arheološke ostaline iz srednjega in novega veka na območju vzhodnega mestnega obzidja od Gradu z obrambnim jarkom, Kloštrskimi mestnimi vrati, dvižnim mostom, trdnjavo barbakan in dvojnim obzidjem do Vodnega stolpa ob Ljubljanici ter ostaline cerkve Marijinega vnebovzetja z grobnico Turjaških, pokopališče s kostnico in obokane kleti nekdanjega frančiškanskega samostana, ki jih je občasno uporabljala tudi bolnišnica, so izredno dobro ohranjeni. Iz arhivske dokumentacije pa je razvidno, da je na območju nekdanjega frančiškanskega samostana med drugim še 19 neodkritih grobnic fevdalnih družin in mestnih veljakov z 280 pokopanimi.

Vse to je popisano v sodobnih arhivih mesta Ljubljane in arhivih, ki jih hrani frančiškanski samostan na Prešernovem trgu, dostopno vsem – tudi Mestni občini Ljubljana (MOL) in projektantom garaž pod tržnico. S kolegom Kerševanom sva se zgrozila nad predvideno gradnjo kanalizacije, ki naj bi potekala skozi najpomembnejše arheološko najdišče iz srednjega in novega veka v Ljubljani. Najin idejni projekt prenove osrednje tržnice je nastal z namenom javnosti predstaviti možnost prenove tržnega prostora tako, da se ohrani bogata arheološka zapuščina.

Na podlagi srednjeveške dokumentacije (ki so jo kasnejša arheološka izkopavanja potrdila) sva izdelala idejni projekt zaščite trdnjave – barbakana – in srednjeveškega muzeja z vhodom iz Mahrove hiše. Že 19. decembra 2009 sva ga predstavila MOL, Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), Mestnemu muzeju (MGML) in izbranemu projektantu prenove. Župan Zoran Janković je projekt odobril in predlagal dopolnitev predloga s povezavo z žičnico na grad.

Po predstavitvi idejnega projekta MOL, ZVKDS in Mestnemu muzeju ter po pozitivnem odzivu župana Jankovića sva sledila arheološkim izkopavanjem, prilagajala projekt stanju na terenu in dopolnjevala zasnovo s povezavo z žičnico in gradom. Bila sva presenečena, ko sva v časopisih zasledila, da najin idejni projekt nadaljuje Kombinat arhitekti, d. o. o., še bolj pa po obisku na MOL, kjer sva ugotovila, da gre za plagiat. Na ponovno zahtevo po pregledu dokumentacije nama MOL ogleda ni dovolila, nekaj mesecev kasneje pa sva prejela od civilne pobude Tržnice ne damo nov projekt Kombinata, d. o. o., z nekaterimi spremembami. Srednjeveški muzej je v Kombinatovem projektu dobil novo ime Arheološki center Ljubljane. Od takrat ni nobenih informacij, kaj namerava MOL z arheološko dediščino na Vodnikovem in Krekovem trgu. Zadnji načrti, ki so bili predstavljeni javnosti, arheološke dediščine sploh ne obravnavajo.

Prodajalci garaže ne potrebujejo

Zaradi specifičnosti delovanja tržnice je pred projektiranjem prenove tržnice potrebna podrobna analiza delovanja in potreb pridelovalcev s podeželja, prekupčevalcev s sadjem in zelenjavo ter prišlekov s Ponte Rossa v Trstu, ki širijo svoje dejavnosti na naši tradicionalni tržnici.

Garaže prodajalci ne potrebujejo. Tisti iz bližnje okolice pridelke s kombiji pripeljejo do stojnic, jih razložijo na stojnice in odpeljejo vozila domov, ker jih čez dan potrebujejo doma. Popoldne, ob zaključku prodajnega dneva, se vrnejo s kombiji do stojnice, naložijo neprodane pridelke in odpadke, ki jih uporabijo kot krmo za živali, ter počistijo okolico stojnice. Potrošniki želimo na tržnici sveže pridelke. Prodajalci pripominjajo, da so z dosedanjim načinom zadovoljni, in dodajajo, da za shranjevanje v podzemnih prostorih za številne stojnice, ki bi potrebovale transport sočasno zjutraj in popoldne, število načrtovanih dvigal nikakor ne zadostuje. Opozarjajo tudi, da tržnica obratuje v dopoldanskem času, sočasno kot v aktualnem projektu predvideni administrativni oddelki MOL v Mahrovi hiši, kar bi povzročilo prometni infarkt in nedovoljen vpliv na skupna področja z živilskimi pridelki.

Parkirna mesta za obiskovalce tržnice niso potrebna, saj ti v veliki večini prihajajo peš iz bližnjega okoliša. Redke stranke, ki kupujejo cele platoje paradižnikov, pa se lahko odpeljejo v BTC, kjer je velikokoličinska prodaja sadja in zelenjave cenejša, parkirna mesta pa zagotovljena. Poleg tega je v neposredni bližini tržnice podzemna garaža pod trgovskim centrom Spar, ki ni polno zasedena niti ob sobotah, ko meščani množično prihajajo na tržnico.

Prenova tržnice je potrebna

Prenova tržnice pa je vsekakor potrebna. Potrebni so prenova in dopolnilo hladilnic, prostor za ravnanje z odpadki, skladišča za embalažo, skladišča za demontirane stojnice, grelce in drugo tehnično opremo, prenova sedanjih dvigal in gradnja novih … Vse to je mogoče namestiti v kletnih prostorih Mahrove hiše. V atriju Mahrove hiše pa urediti pokrito tržnico.

Tudi prekupčevalci s sadjem in zelenjavo podzemne garaže ne potrebujejo, potrebujejo pa skladišče in hladilnice ter garderobe.

Prodajalci, ki so se s tržaškega Ponte Rossa preselili na ljubljansko tržnico, ne spadajo na tradicionalno glavno ljubljansko tržnico. Mestne oblasti bi morale najti drugo lokacijo za to vrsto dejavnost.

Sanitarije so že bile zgrajene leta 2010 v sklopu Mesarskega mosta in dopolnjujejo Plečnikovo ureditev ob Zmajskem mostu.

Dozidava Mahrove hiše in uporaba kleti frančiškanskega samostana

Mahrova hiša, zgodovinska znamenitost Ljubljane, ki je delno zgrajena na zasutem obrambnem jarku, se naslanja na obzidje in ni nikoli posegala na prostor onkraj obzidja.

Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) je v kulturnovarstvenih pogojih odredil, da se Mahrova hiša lahko dozida le na območju cvingerja – med obema mestnima obzidjema. Nerazumljivo je, da je ZVKDS na svoj odlok kasneje pozabil in z izdanim pozitivnim mnenjem k projektu dovolil dozidavo Mahrove hiše prek srednjeveškega obzidja, kar bo estetsko in okoljevarstveno negativno vplivalo tudi na Plečnikove arkade na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.

Marca 2012 so arheologi odkrili nedotaknjene kletne oboke samostanskih prostorov. Po potresu so odstranili ruševine; kletni prostori so ostali nepoškodovani, napolnili so jih le z ostanki potresnih ruševin Liceja. Frančiškani so bili posestniki vinogradov, pričakovati je, da je imel samostan tudi vinske kleti, zato velike obokane kleti ne presenečajo. Po najinem predlogu se očiščene samostanske kleti na omejenem območju lahko vključijo v obnovo tržnice.

Uvoz v podzemlje vpliva na Plečnikovo dediščino

K projektu obnove, ki ga zagovarja MOL, sodi uvoz v garažo med Plečnikovimi arkadami in Mahrovo hišo pri Zmajskem mostu. Varovane Plečnikove arkade bi bile tako estetsko, pa tudi okoljevarstveno ogrožene s tresljaji in z obremenitvami z izpušnimi plini številnih obiskovalcev upravne zgradbe v Mahrovi hiši – če bi bila izpeljana dozidava. Izničen bi bil Plečnikov ambient med arkadami in Mahrovo hišo do Zmajskega mosta. Poleg tega bi bil oviran površinski dostop do stojnic na trgu.

Spomenik solataricam na tržnici

Dejavnost solataric iz predmestij Krakovo in Trnovo, ki so mesto stoletja oskrbovale z zelenjavo, cvetjem in sadjem, tako da so to vsakodnevno s cizami dovažale na tržnico, je zamrla. Že maja 2010 sva MOL predlagala spomenik solataricam ob izlivu Gradaščice. Mestna občina je predlog odobrila, a se do danes ni zgodilo nič. Kot alternativo spomeniku solataricam ob izlivu Gradaščice predlagam lokacijo na prenovljeni tržnici.

Zapisano tudi v imenu Petra Kerševana, soavtorja vse do leta 2023.

Foto: Matjaž Rušt

Ilustracije: Peter Kerševan, Milan Kovač