Pred lokalnimi volitvami je uredništvo PRELOMa vsem 15 kandidatom in kandidatkam za župana oziroma županjo Mestne občine Ljubljana poslalo šest sklopov vprašanj, ki obravnavajo ključna področja razvoja in upravljanja mesta.
Vprašanja izhajajo iz tematik, ki jih PRELOM že ves čas postavlja v ospredje: javni interes, pregledno in odgovorno upravljanje mesta, dolgoročno in strokovno utemeljeno prostorsko načrtovanje ter kakovostno bivalno okolje za vse prebivalce Ljubljane. Zanimalo nas je, kako kandidati ocenjujejo sedanje stanje, kakšne spremembe napovedujejo in s katerimi konkretnimi ukrepi jih nameravajo uresničiti.
Do zaključka redakcije smo prejeli odgovore dveh kandidatov: Luke Mesca (Levica) in Antona Ropa (Ljubljana smo vsi). Aktualni župan Zoran Janković se je opravičil z obrazložitvijo, da je vprašanja prejel prepozno in da odgovorov ne bo uspel pripraviti. Od preostalih kandidatov odgovorov (še) nismo prejeli.
V PRELOMu objavljamo prejete odgovore v celoti, saj želimo volivkam in volivcem omogočiti neposredno primerjavo stališč, programskih usmeritev in napovedanih ukrepov kandidatov. Morebitne odgovore, prejete po zaključku redakcije, bomo objavili v ponedeljek, po koncu volilnega molka.
Anton Rop (Ljubljana smo vsi)
1. Vodenje mesta
1.1 Kaj bi spremenili v načinu upravljanja Mestne občine Ljubljana, da bi bilo njeno delovanje bolj pregledno in odgovorno?
Ljubljana potrebuje evropski način upravljanja, ne sistema, v katerem se ključne odločitve sprejemajo v ozkem krogu okoli župana. Župan mora sprejemati strateške odločitve, njihova izvedba, izbira izvajalcev in nadzor pa morajo temeljiti na strokovnih, preglednih postopkih.
Med prvimi ukrepi bom izvedel temeljito revizijo poslovanja mestnih javnih podjetij in koncesijskih pogodb. Posebej bomo preverili nedavno sklenjene pogodbe s podjetji KPL, Javna razsvetljava in Avant2Go, katerih skupna vrednost znaša skoraj pol milijarde evrov.
1.2 S katerimi konkretnimi mehanizmi bi meščanom omogočili vpliv na razvojne prioritete in večje projekte ter javni nadzor nad njimi?
Četrtnim skupnostim bomo namenili več sredstev in jim omogočili dejanski vpliv na urejanje javnega prostora, prometne ureditve in lokalne investicije. Pred vsakim sprejemanjem proračuna oziroma rebalansa bomo opravili posvetovanja z vsemi četrtnimi skupnostmi.
Uvedli bomo participativni proračun, pri katerem bodo prebivalci predlagali projekte, občina preverila njihovo izvedljivost, o prioritetah pa bodo odločali občani. Vzpostavili bomo tudi mestne državljanske skupščine, v katerih bodo reprezentativno izbrani prebivalci ob podpori stroke sodelovali pri pomembnih razvojnih vprašanjih.
Pri vsakem večjem projektu bomo javno predstavili stroške, roke, pričakovane koristi in potek izvedbe. Prebivalci morajo imeti možnost vplivati na odločitve, preden so te sprejete, ne šele takrat, ko se začne gradnja.
2. Prostorsko načrtovanje
2.1 Ali se strinjate z oceno o »dogovornem urbanizmu«? Kako bi zagotovili, da ima dolgoročni javni interes prednost pred interesi posameznih investitorjev?
Ocena profesorja Koželja potrjuje tisto, na kar opozarjam že ves čas: prostorska politika Ljubljane je preveč podrejena interesom posameznih investitorjev. Mesto se ne sme razvijati na podlagi dogovorov o posameznih zemljiščih, ampak na podlagi dolgoročne razvojne strategije.
Preverili bomo sporne spremembe občinskega prostorskega načrta, med drugim pri projektih Stanežiče, Remiza in Trnovsko naselje. Pri novih prostorskih aktih bomo uvedli obveznost, da investitorji praviloma od 10 do 20 odstotkov stanovanj v večjih projektih namenijo neprofitni oziroma dostopni stanovanjski ponudbi, ob ustrezni pravni ureditvi.
Ljubljana potrebuje policentrični razvoj, v katerem imajo tudi Šiška, Bežigrad, Moste, Polje in druge četrti kakovostne javne storitve, zelene površine in prometne povezave. Razvoj mesta bomo presojali po tem, kaj prinaša prebivalcem, ne po številu zgrajenih kvadratnih metrov.
2.2 Kako bi okrepili strokovno samostojnost Oddelka za urejanje prostora in s katerimi ukrepi bi preprečevali nepremičninske špekulacije?
Vzpostavili bomo jasnejšo ločitev med političnim odločanjem in strokovno pripravo prostorskih aktov. Strokovne podlage, urbanistične presoje in razlogi za spremembe namembnosti zemljišč bodo javno dostopni. Pri pomembnih projektih bomo uporabljali javne urbanistične in arhitekturne natečaje.
Ključna sprememba bo aktivna zemljiška politika. Mesto mora prenehati razprodajati strateška zemljišča in jih začeti pridobivati za javna stanovanja, šole, vrtce in drugo infrastrukturo. Če občina z javno odločitvijo poveča vrednost zasebnega zemljišča, mora imeti od tega korist tudi skupnost.
Preprečili bomo prakso, v kateri sprememba namembnosti zemljišča postane predvsem priložnost za zasebni zaslužek, javna infrastruktura pa ostane strošek občine.
3. Stanovanja
3.1 Kakšno vlogo naj ima občina pri zagotavljanju dostopnih stanovanj in kakšno razmerje med javno, neprofitno, zadružno in zasebno gradnjo zagovarjate?
Stanovanjska politika je eno največjih razvojnih vprašanj Ljubljane. V dvajsetih letih je mesto zagotovilo manj kot 1.500 neprofitnih stanovanj, na razpisih stanovanjskega sklada pa stanovanje dobi le približno pet odstotkov prosilcev. To ni posledica pomanjkanja možnosti, temveč napačnih prioritet.
Ljubljana se mora zgledovati po evropskih mestih, kot sta Dunaj in Gradec, kjer občine z aktivno zemljiško in stanovanjsko politiko zagotavljajo bistveno več dostopnih stanovanj.
Ne zagovarjam izključevanja zasebnih investitorjev, ampak drugačno razmerje med javnim in zasebnim interesom. Mesto mora bistveno povečati javni najemni fond, omogočiti razvoj stanovanjskih zadrug in zasebno gradnjo usmerjati tako, da del novih stanovanj postane dostopen tudi ljudem s povprečnimi dohodki.
3.2 Katere konkretne ukrepe bi uvedli za povečanje javnega stanovanjskega fonda, aktiviranje praznih stanovanj in omejevanje špekulativnih nakupov?
Naš cilj je v prvih dveh letih zagotoviti več kot 1.500 novih javnih stanovanj. Pregledali bomo obstoječe projekte in zemljišča, pospešili postopke ter okrepili financiranje stanovanjskega sklada. Posebej bomo preverili projekt Remize in razvoj območja Stanežič, kjer vidimo možnosti za bistveno več dostopnih stanovanj.
Takoj bomo odblokirali projekt študentskega kampusa na Vojkovi cesti in omogočili izgradnjo 2.000 študentskih sob. S tem bomo zmanjšali tudi pritisk na zasebni najemni trg.
Pri praznih stanovanjih bomo vzpostavili sistem spodbud za dolgoročno oddajanje, tudi prek javnega najema. Hkrati bomo preverili možnosti omejevanja špekulativnih nakupov in turističnega oddajanja v okviru zakonskih pristojnosti. Stanovanja morajo biti prvenstveno namenjena bivanju, ne zgolj nalaganju kapitala.
4. Promet
4.1 Kaj so po vašem mnenju glavni vzroki za sedanje prometne težave Ljubljane?
Ljubljana promet rešuje z nepovezanimi ukrepi, namesto da bi razvijala sodoben prometni sistem celotne urbane regije. Javni prevoz predstavlja le okoli deset odstotkov potovanj, v mesto pa vsak dan prihaja približno 150.000 ljudi. Zato prometnih težav ne moremo rešiti zgolj znotraj občinskih meja.
Zaostajamo tudi pri digitalizaciji prometa, povezovanju avtobusnih in železniških prevozov ter urejanju parkiranja v stanovanjskih soseskah. Namesto celovitih rešitev smo dobili zapornice, nove parkirne režime in konflikte s prebivalci.
Prometna politika mora ljudem vračati čas. Če želimo manj avtomobilov na cestah, moramo najprej zagotoviti dovolj kakovostne alternative.
4.2 Katere konkretne ukrepe predlagate za javni prevoz, kolesarjenje in hojo, parkiranje ter povezavo z okoliškimi občinami?
Naš program predvideva 5.000 novih garažnih mest in ureditev parkiranja v 17 stanovanjskih soseskah. Z vsako četrtno skupnostjo bomo pregledali obstoječi parkirni režim. Obstoječa parkirna mesta za stanovalce bomo ohranili brezplačna, zapornice pa bomo postavljali le ob soglasju prebivalcev. Za nove garaže bomo preverili modele javno-zasebnega partnerstva, ki bi omogočali dostopne najemnine.
Izboljšali bomo pogostost in zanesljivost avtobusov, ponovno uvedli nočne linije ter zagotovili brezplačen javni prevoz do UKC Ljubljana. Z uporabo digitalnih tehnologij in umetne inteligence bomo optimizirali prometne tokove ter dali prednost javnemu prometu, pešcem in kolesarjem.
Z okoliškimi občinami bomo vzpostavili skupno prometno upravljanje, povezali mestne in primestne avtobuse, železnico ter parkirišča P+R. Začeli bomo tudi dolgoročni projekt tramvajskega omrežja, saj Ljubljana potrebuje zmogljivejši javni promet, kot ga lahko zagotavljajo zgolj avtobusi.
5. Podnebje in bivalno okolje
5.1 Kateri so vaši prednostni ukrepi za zmanjšanje emisij na področju energetike, prometa in stavb?
Ljubljana ima zaradi svoje kotlinske lege in temperaturnih inverzij posebno odgovornost za kakovost zraka. Zato nasprotujem projektu sežigalnice v sedanji obliki in na predvideni lokaciji. Ne moremo govoriti o zelenem mestu, hkrati pa načrtovati dodatnega velikega vira emisij v okolju, kjer se onesnažen zrak že danes slabo razpršuje.
Naš cilj je zmanjšati število individualnih kurišč za 30 odstotkov. Spodbujali bomo priključevanje na daljinsko ogrevanje, uporabo toplotnih črpalk in energetsko prenovo stavb. Uvedli bomo javno dostopne meritve kakovosti zraka po mestnih četrtih.
Pomemben del zmanjševanja emisij bo tudi prenova javnega prometa, saj mora mesto zmanjšati odvisnost od vsakodnevne uporabe avtomobilov.
5.2 Kako bi mesto prilagodili vročini, sušam in poplavam ter zagotovili, da so podnebni vidiki obvezno izhodišče prostorskega načrtovanja in večjih investicij?
Ljubljana potrebuje podnebno prilagajanje, ki bo vidno v vsakdanjem življenju. Naš program predvideva 40 odstotkov več zasajenih dreves. Posebno pozornost bomo namenili ohranjanju odraslega drevja, mestnih gozdov in zelenih površin, saj imajo te bistveno vlogo pri zmanjševanju poletnega pregrevanja.
Pri prostorskem načrtovanju bomo uveljavljali načelo 3–30–300, varovali kmetijska zemljišča in preprečevali nepotrebno pozidavo zelenih površin. Pripravili bomo celovito vodno strategijo, ki bo povezovala protipoplavne ukrepe, zadrževanje padavinske vode, varovanje vodnih virov in razvoj modrih koridorjev.
Vsak večji prostorski projekt bomo presojali tudi z vidika njegovega vpliva na poplavno varnost, temperaturo urbanega okolja in kakovost bivanja. Gradnja ne sme ustvarjati novih problemov, ki jih bodo morale plačevati prihodnje generacije.
6. Mestni projekti
6.1 Katere večje mestne projekte bi nadaljevali, spremenili ali ustavili in po katerih merilih bi o tem odločali?
Dobrih projektov ne bom ustavljal samo zato, ker jih je začela sedanja oblast. Toda vsaka večja investicija mora prestati presojo javne koristi, finančne upravičenosti, okoljskih vplivov in dolgoročne vzdržnosti.
Projekt sežigalnice bomo v sedanji obliki ustavili in preverili alternative, tako glede zmogljivosti kot lokacije. Pri kanalu C0 bomo naročili neodvisno strokovno in pravno revizijo, saj je treba zaščititi pitno vodo in preprečiti tudi tveganje vračanja evropskih sredstev. Nasprotujem gradnji garaže pod osrednjo tržnico, podpiram pa njeno prenovo ob spoštovanju Plečnikove dediščine.
Pospešili bomo projekte javnih stanovanj, študentski kampus na Vojkovi, urejanje parkiranja v soseskah ter razvoj javnega prometa. Pregledali bomo tudi projekt Remize in druge večje prostorske posege, pri katerih je mogoče povečati javne koristi.
6.2 Kako bi zagotovili neodvisno strokovno presojo večjih projektov pred njihovo potrditvijo?
Pri večjih investicijah bomo uvedli obvezno primerjavo različnih izvedbenih možnosti, vključno z možnostjo, da se projekt ne izvede. Strokovne presoje ne smejo biti pripravljene zgolj zato, da upravičijo že sprejeto politično odločitev.
Javno bomo objavljali investicijsko dokumentacijo, ocene stroškov, vire financiranja, okoljske presoje in ključna strokovna mnenja. Pri zahtevnejših projektih bomo vključili neodvisne domače in tuje strokovnjake, po potrebi pa tudi Računsko sodišče in druge nadzorne institucije.
Iz izkušenj v Evropski investicijski banki vem, kako pomembni so strokovna priprava projektov, finančna disciplina in neodvisen nadzor. Ljubljana mora bistveno bolje izkoriščati evropske vire financiranja, kar zahteva pregledne postopke in kakovostno pripravljene investicije.
Uspešnosti župana ne bomo merili po številu otvoritev, temveč po tem, koliko so posamezni projekti izboljšali življenje prebivalcev.
Luka Mesec (Levica)
1. Vodenje mesta
1.1 Kaj bi spremenili v načinu upravljanja Mestne občine Ljubljana, da bi bilo njeno delovanje bolj pregledno in odgovorno?
MOL se je v zadnjih dveh desetletjih izrazito centralizirala. O večini stvari se tako rekoč odloča iz ene pisarne. Upravljanje občine je treba demokratizirati. Naša prva zaveza je, da bomo vsaj 5% proračuna rezervirali za soseske ter o porabi teh sredstev soodločali s prebivalci, ki bodo imeli besedo pri postavljanju prioritet. Četrtne skupnosti v mestu bodo temu primerno dobile svojo vlogo. Poslovanje MOL pa mora postati transparentno, iz mestnega holdinga prevečkrat slišimo, da se tam posluje “bratsko”.
1.2 S katerimi konkretnimi mehanizmi bi meščanom omogočili vpliv na razvojne prioritete in večje projekte ter javni nadzor nad njimi?
S soodločanjem o porabi 5% proračuna v soseskah ter s primerno vlogo četrtnih skupnosti.
2. Prostorsko načrtovanje
Nekdanji podžupan prof. Janez Koželj je prostorsko načrtovanje v Ljubljani označil kot »dogovorni urbanizem«.
2.1 Ali se s to oceno strinjate? Kako bi zagotovili, da ima dolgoročni javni interes prednost pred interesi posameznih investitorjev?
Kakovosten urbanizem in prostorsko načrtovanje morata biti v širšem javnem interesu, torej predvsem v interesu prebivalcev. Investicije so dobrodošle, vendar pod pogojem, da so skladne z javnim interesom, se mu prilagajajo in prispevajo k njegovemu uresničevanju. Za prostorski razvoj mesta je odgovorna občina, ne posamezni investitorji. S pravočasnim in celovitim načrtovanjem prostora lahko zagotavljamo uravnotežen razvoj, ki izboljšuje kakovost bivanja in hkrati ustvarja pogoje za preudarne investicije.
2.2 Kako bi okrepili strokovno samostojnost Oddelka za urejanje prostora in s katerimi ukrepi bi preprečevali nepremičninske špekulacije?
Nepremičninske špekulacije bi preprečevali z aktivno pripravo prostorskih aktov – tako krovnega občinskega prostorskega načrta kot zlasti občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Njihova priprava in sprejemanje ne smeta biti odvisna zgolj od pobud investitorjev. O prednostnih vsebinah in območjih prostorskega razvoja morata odločati mesto in stroka. Pri tem je ključno pravočasno vključevanje vseh relevantnih deležnikov, zlasti okoliških prebivalcev, širše strokovne javnosti, nosilcev urejanja prostora in gospodarstva.
3. Stanovanja
V Ljubljani je po podatkih več kot 11.000 praznih stanovanj.
3.1 Kakšno vlogo naj ima občina pri zagotavljanju dostopnih stanovanj in kakšno razmerje med javno, neprofitno, zadružno in zasebno gradnjo zagovarjate?
Naš cilj je gradnja novih sosesk. Te morajo biti socialno mešane, v njihovo izgradnjo pa bomo povabili tako javne stanovanjske sklade kot zasebne investitorje. Tam morajo nastajati stanovanja vseh vrst; za javni najem, socialna stanovanja, stanovanja za prodajo ter stanovanja, ki se prodajo prek rent-to-buy sistema. Za zgled jemljemo avstrijski model, kjer občine ne prodajajo zemljišč, pač pa jih dajejo v brezplačen dolgoročni najem (npr. 1 EUR na leto) investitorjem, s katerimi sklenejo urbanistično pogodbo, ki določa, pod kakšnimi pogoji se sme tam graditi, oddajati in prodajati stanovanja.
3.2 Katere konkretne ukrepe bi uvedli za povečanje javnega stanovanjskega fonda, aktiviranje praznih stanovanj in omejevanje špekulativnih nakupov?
Ključna je aktivna zemljiška politika. V Ljubljani je treba prioritetno aktivirati štiri lokacije, in sicer v Stanežičah, v Šentvidu, Bizoviku ter na Cesti dveh cesarjev. Tam bomo gradili po ključu, opisanem v prejšnji točki.
Za aktivacijo praznih stanovanj bomo vzpostavili register praznih najemnih stanovanj ter javno najemno službo.
4. Promet
4.1 Kaj so po vašem mnenju glavni vzroki za sedanje prometne težave Ljubljane?
Dnevne delovne migracije v Ljubljano temeljijo predvsem na individualnem motornem prometu, kar je glavni vzrok za preobremenjenost prometnega omrežja v konicah. Težave dodatno povečujejo neustrezne povezave in nezadostna pogostost voženj javnega potniškega prometa, zlasti med Ljubljano in okoliškimi občinami.
4.2 Katere konkretne ukrepe predlagate za javni prevoz, kolesarjenje in hojo, parkiranje ter povezavo z okoliškimi občinami?
Javni potniški promet bi okrepili in mu zagotovili prednost, med drugim z ureditvijo dodatnih rumenih pasov. Obenem bi vzpostavili povezano mrežo kolesarskih poti, ki bi omogočala varnejše in učinkovitejše kolesarjenje po mestu.
5. Podnebje in bivalno okolje
5.1 Kateri so vaši prednostni ukrepi za zmanjšanje emisij na področju energetike, prometa in stavb?
Emisije bi zmanjševali s spodbudami za zamenjavo individualnih kurilnih naprav, z obsežnim uvajanjem ogrevanja s toplotnimi črpalkami ter z zagotavljanjem učinkovitejšega javnega potniškega prometa ob sočasnem omejevanju individualnega motornega prometa.
5.2 Kako bi mesto prilagodili vročini, sušam in poplavam ter zagotovili, da so podnebni vidiki obvezno izhodišče prostorskega načrtovanja in večjih investicij?
Začeli bi pri občinskih investicijah v javni prostor. Prenove trgov, mestnih ulic in cest, ki jih mesto redno izvaja, so odlična priložnost za zmanjševanje deleža utrjenih površin, ozelenjevanje in blaženje pregrevanja mesta. Pomemben vidik je tudi ozaveščanje o pomenu zelenja v mestu, tudi na zasebnih površinah. Poleg zelene je pomemben tudi razvoj modre infrastrukture, vključno z vodnimi površinami, ki lahko prispevajo k prijetnejšemu bivalnemu okolju in višji kakovosti življenja prebivalcev. Ključno je, da mesto končno dobi celovito strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, kakršno imajo primerljiva evropska mesta, in razvoj mesta načrtuje v skladu z njo.
6. Mestni projekti
6.1 Katere večje mestne projekte bi nadaljevali, spremenili ali ustavili in po katerih merilih bi o tem odločali?
Ustavili bi projekt parkirne hiše pod mestno tržnico. Takšne projekte moramo presojati na podlagi njihovih celovitih vplivov na ljudi in okolje ter obremenitve mestnega proračuna. Menimo, da so te pri načrtovani parkirni hiši preveliki. Predvidena sredstva bi raje namenili prenovi tržnic in javnih prostorov v več mestnih soseskah. Prav tako v ta mandat ne bomo umeščali sežigalnice, ker je prioriteta zrak. In nikakor ne bomo gradili pokritega smučišča v Podutiku.
6.2 Kako bi zagotovili neodvisno strokovno presojo večjih projektov pred njihovo potrditvijo?
Najprej moramo jasno opredeliti, katere projekte mesto potrebuje. Vključevanje strokovnjakov je ključno že v tej začetni fazi, ko se določajo potrebe, cilji in izhodišča. Kakovostni projekti namreč zahtevajo kakovostna izhodišča, zato se mora strokovna presoja začeti že pri njihovi pripravi.