Ambasada Rog vabi ta četrtek, 26. marca na shod proti rasizmu in represiji. Shod se bo začel ob 17. uri v Miklošičevem parku in bo potekal pod geslom “Ni nas strah!”
Glavni razlog je, da so bili v zadnjih tednih v Ljubljani priča hudim rasističnim napadom na tuje delavce in študente. “Povečuje se število napadov na manjšine, na brezdomce ali ostarele prebivalce. Zamaskirani moški hodijo po mestu in pretepajo tuje delavce, ter se s tem celo hvalijo na Instagramu. Nestrpnost in sovraštvo se nebrzdano širita.”
Ob tem so kritični do odgovornih, saj se nasilje izvaja “kljub dejstvu, da imajo policisti čedalje več pooblastil, da so kamere na vsakem vogalu, da država namenja denar vedno novim orožarskim nakupom; kljub Šutarjevemu zakonu, kljub povečanemu zapiranju in evidentiranju ljudi, kljub deportacijam.”
Ključen vzrok za to vidijo v stopnjevanju razredne neenakosti: “Vse več je socialno izključenih ljudi, ki so izkoriščani, getoizirani in potisnjeni na rob družbe. Vse več je političnih akterjev, ki v tem vidijo priložnost za netenje sovraštva in paranoje. In vse več je mladih, ki nimajo prihodnosti in izražajo svojo jezo skozi nihilistično nasilje nad drugimi.”
Zato kličejo k solidarnosti in skupni akciji, ki se bo zoperstavila tovrstnemu nasilju ter najprej zaščitila najranljivejše, nato pa vso družbo.
Prejšnji teden so na tiskovni konferenci predstavili zgolj enega izmed primerov takšnega nasilja, ki se je ob prijavi organom pregona končal še slabše za žrtve nasilja ter kaže na zaskrbljujoč sistemski rasizem:
“Na Bavarskem dvoru je indijskega študenta brutalno pretepla skupina zamaskiranih moških, medtem ko je čakal na avtobus. Napadli so ga od zadaj, ga brcnili na tla in ga nato udarjali, dokler ni bil njegov obraz popolnoma prekrit s krvjo. Napadalci so na svoji Instagram strani objavili fotografijo s prizorišča napada in komentirali: »Čestitke fantom«.
Kljub prijavi policiji se je le nekaj dni pozneje na glavni avtobusni postaji zgodil podoben napad, kjer sta afriškega delavca napadla dva zamaskirana moška, ki sta ga poškropila s solzivcem v obraz in pobegnila. Po naših informacijah je bil to že vsaj četrti tak napad na tujce na postaji v istem mesecu. Ko smo začeli raziskovati dogodke, smo ugotovili, da je več tujcev doživelo popolnoma enako situacijo. Zamaskirani moški prežijo na delavce in študente zvečer, ko se vračajo iz služb, počakajo, da jih ujamejo same, jih pretepejo in nato pobegnejo. Tovrstne strahopetne rasistične zlorabe se dogajajo že nekaj časa.
Naše vprašanje je, kako je mogoče, da se ti napadi še niso ustavili? Zakaj se nadaljujejo, čeprav napadalci javno objavljajo o njih? Kako se lahko še naprej dogajajo na zelo javnih mestih pred številnimi pričami? In kako se lahko nadaljujejo le nekaj metrov od policijske postaje ali na tako imenovanih “varnostno tveganih območjih”, ki so pod strogim policijskim nadzorom?
Del odgovora lahko dobimo s preučevanjem reakcij policije. Ugotovili smo, da se v mnogih primerih napadov ne jemlje resno. Včasih policija sploh ne sprejme izjave žrtev ali, še huje, žrtev obtoži “pretepanja” in ji napiše globo. Rasistični napadalci tako tako dobijo vzpodbudo, da nadaljujejo. In če se tujec brani pred napadalci, ti celo sami pokličejo policijo in se pritožijo nad “nasiljem migrantov”, saj vedo, da bo policija bolj nagnjena k temu, da verjame belcu. Iz naših izkušenj je razvidno, da ima policija resne težave z diskriminacijo in rasizmom v lastnih vrstah.
To ne more biti presenečenje – v zadnjem desetletju so bili policisti izrazito usmerjeni v to, da migrante vidijo kot varnostno grožnjo. Ko vidijo temnopolto osebo, najprej pomislijo na mejni nadzor, tihotapce ljudi ali teroriste. Vendar to nima veliko skupnega z realnostjo tisočev tujcev, ki živimo v Sloveniji. Tukaj smo kot delavci, študenti, prosilci za azil, družinski člani … In v veliki večini primerov smo migranti tisti, ki smo žrtve zlorab, izkoriščanja, trgovine z ljudmi ali rasizma. Vendar policija očitno ne premore učinkovitih metod za reševanje takšnih težav.
Namesto tega pa imajo veliko znanja o tem, kako deportirati ljudi, ki iščejo zaščito ali delo v Sloveniji. Šokantno se nam zdi, da ravno v času, ko smo tujci tarča rasističnih napadalcev, Ministrstvo za notranje zadeve izvaja deportacije družin, delavcev in ranljivih prosilcev za azil. Zdi se, da ne vedo, kako aretirati javno znane rasistične kriminalne tolpe, znajo pa sredi noči brez opozorila vdreti v sobo delavskega para in ju deportirati v drugo državo. Ne vedo, kako zaščititi delavcev pred nasiljem ali izkoriščanjem, znajo pa jih zapirati v deportacijski center, tudi ko to pomeni ignoriranje sodnih odločb. Ta absurd je še najbolj jasen v primeru zaposlenega prosilca za azil, ki je bil najprej žrtev rasističnega napada, kasneje pa ga je policija poskušala deportirati.
Vlado smo že opozorili na te situacije, zahtevali smo srečanje s pristojnim ministrom, zahtevali smo javno izjavo in ukrepe za odpravo diskriminacije policije, vendar resnih korakov še ni bilo. In noben funkcionar še ni javno obsodil napadalcev.
Zato je naša odgovornost, da o tem spregovorimo in sporočimo: rasistično nasilje nas ne bo ustrahovalo! Zavedamo se svoje vrednosti kot ljudje. Smo del slovenske družbe. Trdo delamo, prispevamo, plačujemo davke, študiramo, vzgajamo otroke, skrbimo za starejše in bolne. Pomagamo vzdrževati to državo in jo delati boljšo. Zato nas ne bodo ustrahovali strahopetci v maskah, ki niso delali niti dneva v življenju in svoj čas preživljajo s pitjem in pretepanjem. Podobno tudi ne bomo dopustili, da nas rasistična politika vladnih uradnikov, ki se počutijo svobodne pri zlorabi svoje moči, oropa naših pravic in dostojanstva.
Da bi pokazali svojo polno podporo žrtvam rasističnega nasilja, bomo v četrtek, 26. marca, ob 17. uri organizirali protirasistični shod. Po ljubljanskih ulicah se bomo sprehodili z jasnim sporočilom: nihče ne more biti varen, dokler varno ne živimo vsi. Podprimo en drugega in ustvarimo boljše okolje za vse.”