Jeseni 2022, natančneje 3. septembra, je bila za Bežigradom v Ljubljani, na Linhartovi ulici 43, ustanovljena Participatorna ljubljanska avtonomna cona ali krajše PLAC. Kmalu po zasedbi so na prizorišče prispeli tudi policisti in naključne prisotne legitimirali ter zapisali njihove podatke. Približno 50 posameznikov in posameznic izmed legitimiranih se je nekaj mesecev za tem znašlo v tožbi zaradi motenja posesti. Tožila jih je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), znana tudi kot »slaba banka«, ki je bila tedaj lastnik stavbe, v kateri je PLAC. Po tem se je lastništvo nepremičnine preneslo z ukinjene DUTB na Slovenski državni holding (SDH), a tožbeni postopki so se nadaljevali. In še kar trajajo, tudi tri leta in pol kasneje, kljub zavezam sedanje koalicije, da bo tožbe umaknila in zaščitila delovanje avtonomne cone PLAC in drugih avtonomnih con. Z iztekanjem njenega mandata se izteka tudi možnost, da drži dane obljube, izteka pa se tudi čas toženim strankam, saj so nedavno dobile vabilo na prvo sodno obravnavo, predvideno za konec maja.

»Prostor za vse, ki jih je družbenopolitična ureditev odrinila na stran in jim odvzela infrastrukturo za njihovo kulturno-politično udejstvovanje ter uresničevanje njihovih prizadevanj,« kot PLAC piše na svojem profilu na Facebooku, je bil nekoč menza Cestnega podjetja Ljubljana. Podjetje se je zaradi svetovne gospodarske krize znašlo v finančnih težavah in je leta 2014 končalo v stečaju, njegovo imetje pa je prešlo v last »slabe banke«. Nepremičnina je bila kljub odgovornosti DUTB za gospodarno ravnanje z državnim premoženjem prepuščena počasnemu propadanju. Še vedno je v lasti države (se pravi njenih državljanov), in medtem ko se čaka na (najverjetneje) zasebno investicijo, s katero naj bi obnovili celotno degradirano območje tako imenovane Stolpniške soseske, opravlja družbeno-kulturno-politično vlogo v obliki samoiniciativne akcije lokalne skupnosti.

Tako se je v približno treh letih in pol delovanja PLAC dodobra umestil v tkivo lokalnega okolja in celotne Ljubljane z vsakotedenskimi menzami, bolšjimi sejmi, pikniki in številnimi družabnimi prireditvami. Redno je v uporabi tudi večnamenska telovadnica, v katero so propadajočo klet spremenile številne roke prostovoljcev in prostovoljk. Prav tako bogat je kulturni program, ki obsega pesniške in filmske večere, koncerte, gledališke predstave in najrazličnejše delavnice, vse pa je organizirano po načelu prostovoljstva in nepridobitnosti. Izpostaviti je potrebno tudi pobudo Kaj bomo s Stolpniško?  Gre za vključujoče snovanje oživljanja degradiranega območja Stolpniške ulice, pri katerem uporabniki avtonomne cone PLAC sodelujejo z lokalnim prebivalstvom, ki ima možnost izraziti svoje želje in potrebe. Takšno sodelovanje bi lahko bilo dober precedens za sodelovanje mestnih in državnih oblasti z lokalnim prebivalstvom, katerega potrebe so praviloma spregledane in zanemarjene, predvsem v korist zasebnih, dobičkonosnih interesov. V splošnem avtonomni prostori, kakršen je PLAC, že po zasnovi izražajo potrebe in primanjkljaje specifičnega okolja, kjer nastanejo.

Rešitev spora med SDH, ki naj bi ravnal gospodarno, in državljani, ki v programu PLAC prepoznavajo večjo vrednost kot v postopnem propadanju zgradbe v skupni lasti, ni nemogoča niti neobičajna.

Že na začetku mandata so se koalicijske stranke zavezale, da bodo uveljavljale nekatera načela, ki jih je predstavila pobuda Glas Ljudstva, med njimi je bila tudi zaveza: “Zaščititi je treba avtonomne prostore.” Da je koalicija s položajem, v katerem je PLAC, seznanjena, je prvi pokazal kar predsednik vlade Robert Golob, ko je že dan po zasedbi, 4. septembra 2022, v zasebnem sporočilu na profilu avtonomne cone PLAC na Instagramu izrazil osebno naklonjenost, pri tem pa poudaril, da bo lastnik nepremičnine v nekem trenutku uveljavljal svoje pravice. Kasneje je pripravljenost, da ponudi pomoč, izrazil tudi poslanec in minister Levice Luka Mesec. Obljubljal je, da bodo tožbo približno 50 posameznikov in posameznic obravnavali na seji vlade marca 2023, ko se je zadeva prenašala z ukinjene DUTB na SDH. A vse je ostalo zgolj pri instantnih izrazih naklonjenosti in praznih obljubah, saj vlada zadeve dejansko ni nikoli obravnavala. Kljub temu rešitev spora med SDH, ki naj bi ravnal gospodarno, in državljani, ki v programu PLAC prepoznavajo večjo vrednost kot v postopnem propadanju zgradbe v skupni lasti, ni nemogoča niti neobičajna. V tujini podobne primere, kjer je treba hkrati zavarovati legitimne interese upravljavcev državnega premoženja in prepoznati presežno vrednost v delovanju uporabnikov prostorov, rešujejo z najemnimi pogodbami za določen čas za simbolno plačilo enega evra na leto. Tako se zakonsko prepozna neoporečno lastništvo nepremičnine, hkrati pa se za omejen čas omogoči zakonita raba prostorov lokalnemu prebivalstvu. Tako lahko država z degradiranim prostorom ravna gospodarno, hkrati pa izpolni svojo odgovornost do zagotavljanja kakovostnega življenja državljanov, saj lokalnemu prebivalstvu omogoča, da s pobudami izrazi svoje potrebe in zahteve.

Konec februarja je PLAC priredil novinarski zajtrk, na katerem je ponovno pozval koalicijo k izpolnjevanju obljub o varovanju avtonomnih prostorov: »Zadnja tri leta in pol PLAC obstaja. PLAC dela dobro. Ohranja dobre odnose z lokalno skupnostjo. Ponuja varen prostor številnim mladim in malo starejšim. Vsem, ki jih širša družba zavrača in spregleda.« Še zadnjič pred iztekom vladnega mandata je PLAC na izpolnjevanje danih obljub koalicijo opominjal preteklo soboto s prireditvijo PLAC odprtih vrat na Trgu republike, pred parlamentom. A koalicija je spregledala tudi tako neposreden opomin na obljube in znova požrla besedo.