Dvanajstega oktobra 2026 smo se na prijavljenem shodu Odmevi uličnega nastopanja pred ljubljansko mestno hišo zbrali pobudniki sprostitve omejevanja uličnega nastopanja v Ljubljani. To je bil do sedaj največji v vrsti javnih shodov, na katerih od uvedbe zadnje spremembe 21. člena Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju OPRJPMoL) zahtevamo več prostora in časa, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično nastopanje in ustvarjanje na javnih površinah v ljubljanski občini. Tokrat smo dodali zahtevo po možnosti, da se pri spontanih uličnih nastopih lahko uporabijo tišje zvočne naprave, in opozorili na pomanjkljivosti v odloku, ki agresivnim posameznikom omogočajo nekorektno izvedbo spontanih uličnih nastopov na račun drugih izvajalcev.

Več kot 70 ljudi je na shodu javno izrazilo svoje mnenje v obliki uličnih nastopov, ki smo jih omejili na 15 minut, da smo lahko vsi nastopili. Izrazni načini nastopov so prehajali od glasbenih, gibalnih, gledaliških, cirkuških, lutkovnogledaliških do literarnih in drugih, številni od njih so se prepletali med sabo. V zaključnem delu shoda in v prehodih med nekaterimi nastopi je prostor in čas zapolnilo skupinsko vsesplošno svobodno spontano medmedijsko improviziranje, znano tudi kot svobodni jam session. Ves čas je bilo prisotnih veliko naključnih mimoidočih opazovalcev, ki so vsaj kratek čas spremljali dogajanje, marsikateri od njih je dejavnost podprl s prostovoljnim prispevkom.

Vsi udeleženci smo se strinjali, da je ljubljanski režim slab, ker preveč omejuje spontano ulično nastopanje. Velika večina je v razpravi izrazila mnenje, da v Ljubljani zaradi preobilja omejitev, ki zmanjšujejo možnosti za spontane ulične nastope, pravzaprav sploh ne gre za spontane nastope, saj je za izvedbo potrebnega toliko prilagajanja, da od spontanosti na koncu ne ostane nič. (1) Eden od udeležencev, ki se zavzemajo za odpravo prepovedi uporabe manjših elektronskih zvočnih naprav pri nastopih, je ljubljanski režim označil za »cenzuro umetnosti«. V skladu z veljavnim ljubljanskim režimom za spontane ulične nastope bi za vse, kar smo izvedli v 12 urah shoda, potrebovali več dni, tudi če od tega odštejemo nastope z ozvočenjem, če pa bi se omejili na tistih nekaj dobrih lokacij, ki so na voljo, bi za to potrebovali vsaj ves teden. Kaj vse Ljubljana izgublja s tem, ko tako nesorazmerno omejuje spontane ulične nastope!

Kmalu po začetku shoda je prišel vodja ljubljanskega mestnega inšpektorata in nas, čeprav za kaj takega ni nobene zakonske podlage, opozoril, da na shodu ne smemo zbirati denarja, ker bodo sicer prireditev šteli za spontani ulični nastop in nam, če bo podana prijava, naložili globo. To je bil zadnji v dolgi vrsti poskusov sistemskega blokiranja ustavnih pravic do svobode javnega zbiranja in izražanja mnenj na podlagi določil iz OPRJPMoL, ki ga izvajajo ljubljanski mestni inšpektorji na javnih shodih, kjer se v spremljavi glasbenih instrumentov izraža nasprotovanje ljubljanski določitvi pogojev za spontane ulične nastope.

Delavske čelade, v katero so mimoidoči lahko prispevali, kljub opozorilu nismo umaknili, saj – postavljena na mesto klobuka – sporoča, da smo tudi tisti, ki nastopamo na ulici, delavci. Delo, ki ga opravljamo, je častno, dragoceno in zahtevno.

Klobuk, škatla, torba ali kovček za instrument in v našem primeru delavska čelada na uličnem nastopu ne izražajo nobene zahteve, ampak ponujajo možnost. Nastop je še vedno popolnoma brezplačen. (2)

Izigravanje ustave z mestnim odlokom

Kmalu po zadnji spremembi pogojev za spontane ulične nastope v Ljubljani leta 2020 (10. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah OPRJPMoL) smo začeli pripravljati majhne javne shode za dva do pet udeležencev, na katerih smo v spremljavi glasbil izražali nasprotovanje novi ureditvi. Čeprav je bilo dogajanje videti kot običajni spontani ulični nastopi, je bilo po zakonskih predpisih na policiji prijavljen javni shod. (3) Mestna inšpektorica, ki je opravljala nadzor, ko smo ob Šuštarskem mostu izvajali prvo serijo treh javnih shodov, je po posvetu s kolegi dovolila izvedbo, vendar je ob tem pripomnila, da bodo drugi inšpektorji morda ravnali drugače. Z veseljem in zadovoljstvom nad tem, da je Ljubljana mesto, v katerem mestna uprava ne omejuje pravic do javnega zbiranja, smo nadaljevali izvedbo takih javnih shodov.

Zapletlo se je že na prvem shodu naslednje serije, na katerem sta sodelovala izjemni mladi trobentač, ki je glasbene izkušnje pridobival tudi s spontanimi uličnimi nastopi, in priznana cirkuška artistka. Številni mimoidoči so izrazili podporo, nekateri od njih so se shodu dejavno priključili, mi pa smo pazili, da s svojo dejavnostjo nismo preveč motili bližnjih stanovalcev in zaposlenih. Po nekaj urah sta prišla ljubljanska mestna inšpektorja in kljub predloženi prijavi javnega shoda zahtevala, da ga prekinemo. Zahtevo sta utemeljevala z določili iz OPRJPMoL glede javnih shodov z opremo. (4)

Mestna inšpektorja sta trdila, da so glasbila oprema in da je iz tega razloga za izvedbo javnih shodov, na katerih se uporabljajo glasbila, treba upoštevati določila iz OPRJPMoL, se pravi, da je treba v ta namen pridobiti dovoljenje za posebno rabo javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana. Takoj za tem sem poklical na Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MOL, ki izdaja dovoljenja. Pojasnili so mi, da se glasbila ne štejejo za opremo, vendar so kmalu za tem po posvetu z enim od inšpektorjev, ki sta prišla na shod, razlago uskladili z njima in zatrdili, da glasbila so oprema in da je za izvedbo javnega shoda, na katerem se uporabljajo glasbila, treba pridobiti dovoljenje ljubljanske mestne uprave ter pred tem za to plačati občinsko takso, ki je takrat znašala 200 evrov na dan. (5) Organizacijo takšnih shodov smo zaradi tega začasno prekinili.

Ko je kolegica cirkusantka malo za tem na ljubljanskem občinskem Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet poizvedovala, kakšne obveznosti ima pri organizaciji javnih shodov v Ljubljani, so ji pojasnili, da za shod, s katerim naj bi zbirala denar za cirkuški šotor, v obliki procesije po mestu, ki se bo ustavila na eni od bolj izpostavljenih in pretočnih lokacij, ne potrebuje posebnega dovoljenja mestne uprave. V poznejšem poizvedovanju, ali sta za uporabo glasbenih instrumentov na shodu potrebna občinsko dovoljenje in plačilo občinske takse, je dobila odgovor, da to ni potrebno, saj se uporaba glasbil načeloma ne šteje za uporabo opreme. Ker smo po takem uradnem odgovoru sklepali, da to velja za vse, smo še naprej uporabljali glasbila na javnih shodih, kjer smo poudarjali neustreznost režima, s katerim se urejajo spontani ulični nastopi v Ljubljani.

Tridesetega julija lani je ljubljanski mestni inšpektor na javnem shodu, na katerem smo še posebej poudarili nesmiselnost prepovedi uporabe kakršnihkoli zvočnih naprav na spontanih uličnih nastopih v Ljubljani, zahteval prenehanje uporabe glasbenih instrumentov in njihovo odstranitev z lokacije shoda, ker nismo imeli dovoljenja ljubljanske mestne občine za posebno rabo javnih površin. Javni shod je bil prijavljen na policiji in prav tako je bila pravilno prijavljena uporaba male zvočne naprave, ki jo je uporabljal kitarist. (6)

Javni shod je organizator prekinil, saj je inšpektor zagrozil, da nas bo, če se bo izvajanje glasbe nadaljevalo, oglobil in naročil odvoz instrumentov na deponijo. Po njegovem mnenju naj ne bi šlo za javni shod. Kljub zahtevi po razlagi nam ni želel razložiti, s katerim dejanjem naj bi bili kršili predpis, čeprav je bil to dolžen storiti (v skladu z 2. odstavkom 53. člena Zakona o prekrških). Odgovoril ni niti na naše pisno poizvedovanje, ali je po njegovem šlo za javno prireditev, javni shod z opremo ali spontani ulični nastop. Vztrajal je le pri tem, da potrebujemo dovoljenje, ki ga izda pristojni organ (kot je to predpisano v 2. odstavku 3. člena OPRJPMoL v navezavi na 12. alinejo 4. točke 2. člena OPRJPMoL).

Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so organizatorju pojasnili, da naj bi za takšen shod res potreboval dovoljenje. Ko je opozoril na primer cirkusantke, so mu razložili, da so takrat navedli, da glasbila »načeloma« niso oprema, to načelo pa v njegovem primeru ne velja. Uslužbence ljubljanske mestne uprave moti, da se tako redno in pogosto izvajajo javni shodi, in želijo to za vsako ceno preprečiti.

Trdijo, da gre za poskus izigravanja določil iz mestnega odloka, in se ne ozirajo na to, da pri tem sami teptajo z ustavo in zakonom zagotovljene človekove pravice do mirnega zbiranja in do svobode izražanja.

Velika pristranskost delovanja organov ljubljanske mestne uprave z namenom onemogočiti točno določen način izražanja mnenja ljudi, ki se ne strinjajo z mestno ureditvijo, je očitna. Skrb zbujajoče je, da se lahko interpretacija pojmov, ki so sestavni in določujoči del mestnih predpisov, pri uslužbencih mestne uprave lahko hitro obrne v svoje popolno nasprotje. Še bolj skrb zbujajoča je doslednost, s katero se ta nedoslednost izvaja, ko je usmerjena proti natančno določeni, prej omenjeni iniciativi ter njenemu načinu, v drugih podobnih primerih pa se izvedba dovoljuje brez omejevanja. (7)

Mesto za vse

Sedanja ureditev spontanega uličnega nastopanja v Ljubljani ni sorazmerna, saj na račun varovanja posameznikove ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) preveč posega v posameznikove ustavne pravice do svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja (39. člen URS), do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj (42. člen URS), do svobode umetniškega izražanja (59. člen URS).

Ob delovnikih zunaj turistične sezone je dovoljeno izvajati spontane ulične nastope le od 17. do 20. ure, kar je odločno premalo časa. V turistični sezoni se ta čas ob delovnikih podaljša na štiri ure, od 16. do 22. ure, vendar z nesmiselno prepovedjo izvajanja spontanih uličnih nastopov med 18. in 20. uro, kar izvajalcem, ki želijo izvajati spontani ulični nastop več kot dve uri, zelo oteži izvedbo, saj morajo brez drugih možnosti za nastop čakati kar dve uri. Lokalna skupnost mora zagotoviti možnost izvajanja spontanih uličnih nastopov vsak dan ves dan, razen za nastope, pri katerih je vključen glasnejši zvok. Te je, če ponoči in zjutraj motijo počitek ljudi, smiselno omejiti na čas od 10. do 22. ure.

Večina lokacij za spontane ulične nastope, ki so zdaj na razpolago v Ljubljani, ni primerna za ulične nastope, peščica zelo primernih lokacij, ki so na razpolago, pa je preobremenjena z nastopi in agresivnimi izvajalci, ki si jih lastijo. Lokalna skupnost mora ob zagotavljanju razmer za izvajanje spontanih uličnih nastopov dati na razpolago dovolj primernega prostora, da bodo lahko na dobrih lokacijah nastope sočasno izvajali vsi, ki si to želijo.

Sedanja ureditev tudi ni v prid stanovalcem na nekaterih lokacijah, zelo primernih za spontane ulične nastope, kjer so ti dejansko dovoljeni. Diskriminira jih v primerjavi s stanovalci in zaposlenimi na preostalih območjih, ki so za spontane ulične nastope prav tako zelo primerna, vendar tam izvedba teh nastopov ni dovoljena. (8)

Omogočanje uporabe vseh javnih površin v ljubljanski mestni občini za spontane ulične nastope, ki jih na zahtevo okoliških stanovalcev ali zaposlenih posamezni izvajalec v ta namen ne sme uporabljati več kot recimo uro na dan, pomeni ustrezno sorazmernost med pravicami stanovalcev in zaposlenih ter pravicami izvajalcev spontanih uličnih nastopov. Tako bi dosegli tudi enakomernejšo obremenitev celotnega območja Ljubljane s spontanimi uličnimi nastopi.

Smiselno je, da se pri spontanih uličnih nastopih dovoli uporaba manjših zvočnih naprav z nazivno električno močjo do 30 W. Za take naprave je v Uredbi o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup že določeno, da uporaba teh naprav na javnih prireditvah ne povzroča čezmerne začasne obremenitve okolja s hrupom.

Smiselna so tudi določila, ki preprečijo potencialnim agresivnim izvajalcem, da v nedogled zasedajo izbrano lokacijo ali da z nastopom motijo nastope drugih izvajalcev, ki že potekajo.ix To se lahko doseže z določitvijo minimalne razdalje od lokacije, kjer nekdo že nastopa, ki jo mora upoštevati drug izvajalec spontanega uličnega nastopa, in z možnostjo, da lahko po določenem času spontanega uličnega nastopa drug izvajalec zahteva, da mu trenutni izvajalec prepusti lokacijo.

Spontani ulični nastopi so lahko moteči za okolico predvsem zaradi zvoka, kar je tudi glavni razlog za potrebo po regulaciji teh nastopov. Tihi ulični nastopi, kot so pantomima, živi kipi, risanje s kredo po tleh in drugi, ki ne vključujejo zvoka, okolice najpogosteje sploh ne motijo, zato je nesmiselno, da zanje veljajo iste omejitve kot za glasne nastope. Edina smiselna trenutna omejitev za tihe nastope je, da ne smejo motiti javne rabe javne površine zaradi števila gledalcev ali izvajalcev.

Revma v sklepih

Petnajstega decembra 2025 je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel sklep, »da so do konca decembra tega leta prepovedani spontani ulični nastopi z glasbenimi instrumenti«, ki naj bi začel veljati z dnem sprejetja (SklepMsMoL90000-9/2025-18). Poleg tega, da je to pravno skrpucalo v nasprotju z 21. členom OPRJPMoL, ki dovoljuje spontane ulične nastope v ljubljanski občini vse leto in za to obdobje ni bil preklican, ta sklep ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem ni bil izpolnjen ustavni pogoj, ki zahteva, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. (10) V sklepu tudi niso bile predpisane nobene sankcije za primer kršenja predpisa, to pomeni, da se, čeprav bi bil sklep objavljen po predpisih, ob kršenju ne bi moglo zgoditi nič.

Ljubljanski župan je tako zelo uspešno dosegel preusmeritev pozornosti medijev in javnosti z nekaterih zanj zelo neprijetnih tem, med drugim tudi sodnega zavlačevanja pri uveljavljanju sodbe upravnega sodišča v zvezi z referendumom o ceni avtobusnih vozovnic. V tem, da je s splošnim pravnim aktom, ki ga je s podporo večine v Mestnem svetu uveljavljal kot posamični pravni akt, preusmerjal pozornost z druge težave, pri kateri je za splošni pravni akt trdil, da je posamičen, je čutiti posmeh državnemu pravnemu redu, k spoštovanju katerega se je zavezal ob imenovanju (15. člen Poslovnika Mestnega sveta MoL).

Zelo sporno in nesmiselno je, da se zaradi nekaj problematičnih glasbenikov prepovejo vsi glasbeni spontani ulični nastopi.

Na spletni strani mestne uprave ljubljanske mestne občine je zapisano: »V Mestni občini Ljubljana pozdravljamo vse ulične umetnike ter vam dovoljujemo nastope na javnih površinah.« (11) To je bilo objavljeno tudi v času sprejemanja in domnevne veljavnosti tega sramotnega sklepa. Mestna uprava ne sme dovoliti, da zaradi posameznih neuvidevnih in zelo motečih izvajalcev trpi vsa dejavnost! Ni čudno, da spontana ulična umetnost, ki mesto bogati, v Ljubljani zamira.