Nova ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je od leta 2020 do 2022 v času ministrovanja dr. Vaska Simonitija zasedala položaj državne sekretarke, je mandat začela junija letos z nastopom nove vlade. V intervjuju odgovarja na ključna vprašanja o najbolj žgočih težavah, povezanih s kulturno dediščino v prestolnici, kot so Plečnikov stadion za Bežigradom, Križanke, Osrednja ljubljanska tržnica in obnova Drame. Povprašali pa smo jo tudi o spornih julijskih dopisih, ki so jih prejeli prejemniki razpisnih sredstev ministrstva za kulturo, o razveljavljenem razpisu za štipendije samostojnim delavcem v kulturi in nadaljnjih spremembah pri vodenju in izvajanju razpisne politike ministrstva.

Prihodnost Plečnikovega stadiona, ki je v lasti družbe z omejeno odgovornostjo Bežigrajski športni park, je že dolgo nejasna in je predmet dolgotrajnih razprav. Medtem pa objekt propada in zaradi ogroženosti ni bil vključen v Plečnikovo dediščino, ki je varovana pri Unescu. Menite, da bi država in ministrstvo za kulturo morala imeti dejavnejšo vlogo pri reševanju iz tega položaja?

»Plečnikov stadion je tudi zame osebno boleč primer ravno zato, ker vsakodnevno propada pred našimi očmi. Ker je to edini stadion, ki ga je zasnoval Plečnik, je še toliko bolj dragocen. Odgovornost za omenjeno stanje je treba iskati pri tistih, ki so dovolili, da je zasebno podjetje (GSA, poslovno svetovanje, d. o. o., op. a.) odkupilo stadion skupaj z Mestno občino Ljubljana in Olimpijskim komitejem Slovenije in tako pridobilo večinski delež. Tega smo se zavedali tudi v kratkem mandatu med letoma 2020 in 2022. Čeprav je bil to čas pandemije covid-19 in smo morali reševati zelo pereče probleme, je takratni minister dr. Vasko Simoniti poskušal rešiti tudi stadion, in sicer tako, da bi ga odkupila država. Hkrati smo že opravili razgovore z OKS in skupaj zasnovali rešitev, da bi lahko imel na stadionu, v predelu nekdanjih garderob, svoj sedež Športni muzej Slovenije. V komiteju so se strinjali s to rešitvijo in takratni predsednik je potrdil, da bodo skušali sodelovati pri prenosu lastništva oziroma odkupu države. Vendar se je na pogajanjih izkazalo, da je večinski lastnik zahteval skoraj dvakratno vrednost kupnine, ki jo je ponudila država. Vse te podatke prenesli tudi takratni novi ministrici dr. Asti Vrečko in jo spodbudili, da bi nadaljevala pogajanja za odkup. To se ni zgodilo. V tem trenutku se še nismo intenzivno lotili reševanja te problematike, ker smo vodenje ministrstva prevzeli šele pred slabimi tremi meseci in za zdaj reševali predvsem finančni primanjkljaj v proračunu ministrstva za leto 2026, izredno slabo črpanje kohezijskih sredstev na področju infrastrukture in izvedbo načrta za okrevanje in odpornost, v okviru katerega morajo biti vsi projekti zaključeni do 31. avgusta (intervju je potekal 24. avgusta, op. a.). Zagotovo pa bo stadion v prihodnje ena izmed točk, ki jih nameravamo začeti ponovno reševati v našem mandatu.«

Koliko bi bilo ministrstvo pripravljeno plačati za odkup stadiona?

»Vse postopke peljemo izrazito strokovno, zato je treba opraviti ponovno cenitev objekta, saj so vmes minila štiri leta.«

Bi bili pripravljeni poseči tudi dejavneje, če pogajanja ne bodo uspešna, in izkoristiti pravico države, da zavaruje dediščino državnega pomena?

»Moja dolžnost je skrb za slovensko kulturo, torej tudi skrb za kulturno dediščino. Zato sem prepričana, da je treba narediti vse za njeno zaščito.«

Naslednji kulturni spomenik v Ljubljani, v zvezi s katerim se že dlje postavljajo vprašanja upravljanja, financiranja in vzdrževanja, so prav tako Plečnikove Križanke. Zaradi nerešenih razmerij med občinskimi in državnimi ustanovami so vedno bolj dotrajane. Kako vidite prihodnost tega kompleksa in kakšne načrte imate za njegovo ureditev in zavarovanje?

»Ponovno ste odprli vprašanje o kulturnem spomeniku, ki ni v lasti ministrstva za kulturo, zato lahko pri tem uporabimo zgolj tiste ukrepe in vzvode, ki jih imamo. To je pogovor z lastniki, saj so v Križankah nerešena razmerja med MOL in ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino, ki ima v lasti prostore Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Glede tega smo z državno sekretarko na omenjenem ministrstvu že govorili. Prepričani so, da bo šola dobila novo lokacijo, ministrstvo za kulturo pa se zavzema, da bi šola v takšni ali drugačni obliki vendarle ostala v Križankah, saj je Plečnik zasnoval svojevrstno prenovo ravno na način, da bi v tem čudovitem prostoru vzgajali bodoče slovenske oblikovalce in snovalce naše arhitekture.«

Ima ministrstvo za kulturo možnost, da prepreči izselitev šole?

»Ministrstvo za kulturo te možnosti nima, saj o tem odloča pristojno ministrstvo za izobraževanje. Seveda pa bomo podali svoje pripombe in mnenje na tovrstne predloge.«

Po pogajanjih na začetku letošnjega leta je bilo rečeno, da se je končno ponudila možnost za pripravo in izvedbo konservatorskega načrta za Križanke, ki pa je v pristojnosti ministrstva za kulturo. V kateri fazi je priprava načrta in kdaj se bo začela njegova izvedba?

»Priprava konservatorskega načrta je v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in ne ministrstva. Zavod je samostojna strokovna služba, ki pripravi vse podlage, in njegove predloge bomo podprli. Zavod ima izdelavo konservatorskega načrta v letošnjem programu dela, izdelan naj bi bil do konca leta.«

V primeru tržnice se kaže naš izjemno problematičen odnos do kulturne dediščine. Na Češkem slavijo Plečnika in skrbijo za ohranjanje njegove dediščine, pri nas, kot vidimo na omenjenih primerih (stadiona, Križank in tržnice), takšne stopnje spoštovanja še ne premoremo.

Prejšnja primera Plečnikove arhitekture prav zaradi dotrajanosti in nerešenih razmerij nista bila vključena na seznam Unescove svetovne dediščine, Osrednji ljubljanski tržnici pa grozi, da bi lahko, če bo MOL še naprej vztrajala pri obnovi in gradnji garažne hiše pod njo v sedanji obliki, s tega seznama izpadla. Tik pred zamenjavo vlade je MOL od ministrstva za okolje in prostor pridobila gradbeno dovoljenje, ki pa še ni pravnomočno. Kakšno vlogo lahko ima ministrstvo za kulturo v tej fazi in ali lahko zavaruje tržnico?

»V primeru tržnice se kaže naš izjemno problematičen odnos do kulturne dediščine. Na Češkem slavijo Plečnika in skrbijo za ohranjanje njegove dediščine, pri nas, kot vidimo na omenjenih primerih, takšne stopnje spoštovanja še ne premoremo. Svetovna misija ICOMOS, ki je Ljubljano obiskala med 1. in 3. aprilom in obravnavala problem NUK-a, je podala mnenje, da bi projekt garažne hiše pod tržnico, kolikor so ga videli, lahko vplival na atribute izjemne univerzalne vrednosti. Izrecno je priporočila, da je treba opraviti presojo vplivov na svetovno dediščino, in dodala, da se ta ne more izvajati naknadno. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je MOL naročila presojo vplivov na svetovno dediščino in strokovna delovna skupina ZVKDS je leta 2024 ugotovila, da vplivi niso ustrezno identificirani in ovrednoteni. Tudi po dopolnitvi je delovna skupina imela pripombe. Obstajajo številne civilne pobude, ki so dragocena podpora tudi stališčem ministrstva za kulturo. To je ves čas zagovarjalo ratifikacijo konvencije o svetovni dediščini in poudarjalo, da smo s tem prevzeli mednarodnopravne obveznosti, ki jih moramo spoštovati pri vodenju postopkov. Zato upamo, da se bodo ugotovljene diskrepance ponovno presojale.«

Lahko ministrstvo za kulturo naredi revizijo kulturnovarstvenega soglasja, ki je bilo izdano leta 2024?

»Ministrstvo za kulturo se ne more vmešavati v strokovno odločanje strokovnih služb, teh pristojnosti nima, revizijo pa bomo zagotovo izvedli čim prej.«

Ste se tudi že pogovarjali z ministrstvom za okolje in prostor, ki je izdalo gradbeno dovoljenje?

»Kot veste, morajo vsa ministrstva delovati skladno z vsemi pravnimi podlagami. Trenutno čakamo na presojo znotraj ZVKDS, ko bomo to imeli, pa bomo lahko poslali ustrezno mnenje tudi na pristojno ministrstvo za okolje in prostor.«

Ali podpirate obnovo Drame in v kakšni obliki jo nameravate nadaljevati?

»Ko sem bila na ministrstvu za kulturo državna sekretarka (med letoma 2020 in 2022), je takratni minister dr. Simoniti tudi na podlagi izkušnje pri gradnji prizidka in poglobitvi gradbene jame Opere opozarjal, da tovrstni projekti, kakršen je projekt obnove in gradnje prizidka Drame, niso ustrezni. Cankarjev dom, ki je v neposredni bližini Drame, deluje na osnovi črpalk, ki nenehno prečrpavajo vodo, ker se ta z Rožnika zliva proti Ljubljanici in je to njen naravni tok. To se je izkazalo tudi pri gradnji Opere, pri čemer je prišlo do izrednih težav – pokanja sten na sosednjem Društvu slovenskih pisateljev, ki je od Opere veliko bolj oddaljeno kot težja in bolj masivna Nemška hiša od Drame. Dr. Simoniti je zelo modro ves čas govoril, da tako globoke jame v primeru Drame gotovo ni smiselno kopati oziroma je to celo nevarno, ker se bodo pokazale posledice na sosednji Nemški hiši. Tudi mednarodno uveljavljeni slovenski strokovnjaki s področja geologije opozarjajo na to nevarnost. Zato smo že takrat sprejeli sklep, da se načrtovani projekt v takšni obliki ne nadaljuje in da se Drama obnovi v obstoječih gabaritih, enako stališče pa zastopamo še danes. Vse to smo tudi zapisali v primopredajni zapisnik leta 2022 in žal mi je, da tega stališča v mandatu ministrice dr. Vrečko niso upoštevali in so sprožili dolgotrajne pravdne postopke z lastniki Nemške hiše, ki ne želijo dati soglasja za tako velik in tvegan projekt. Računamo, da bomo še v tem letu pripravili javni razpis za nov načrt za obnovo Drame v obstoječih gabaritih, iščemo pa tudi nadomestno lokacijo za gradnjo novega gledališkega objekta za Dramo. Ne nazadnje se pri tem zgledujemo tudi pri podobni dobri izkušnji iz Zagreba, kjer so znamenito Hrvatsko narodno kazalište obnovili v obstoječih gabaritih in zgradili tudi HNK2, poseben objekt za sodobno gledališko dejavnost.«

Računamo, da bomo še v tem letu pripravili javni razpis za nov načrt za obnovo Drame v obstoječih gabaritih, iščemo pa tudi nadomestno lokacijo za gradnjo novega gledališkega objekta za Dramo.

Kakšne težave pričakujete pri preklicu projekta, ki se že izvaja?

»Projekt se ne izvaja, ker glede soglasja h gradbenemu dovoljenju še vedno potekajo tožbe, zato to še ni bilo izdano. Vse, kar se trenutno izvaja, so geološka sondiranja.«

Kje bo nova stavba Drame?

»Žal o tem še ne morem govoriti, a pogovori že potekajo.«

Letošnjo sezono bodo torej izpeljali še na Litostrojski cesti?

»Ne samo letošnje. Glede na počasnost postopkov, ki se v štirih letih niso premaknili nikamor bliže izkopu, računam, da bomo potrebovali vsaj tri leta za ponoven postopek razpisa in obnove. Skoraj ves naš mandat bo Drama torej še morala ostati na Litostrojski cesti, pri čemer ne prevzemamo nobene krivde, saj bi lahko bila že danes obnovljena, če bi se začela prenavljati po našem predlogu izpred štirih let.«

Se bodo stroški gostovanja zvišali?

»Z direktorico Drame smo se dogovorili, da se podaljša pogodba v obstoječem obsegu.«

Kulturna dediščina 20. stoletja, med drugim tudi stanovanjske soseske in vilske četrti v Ljubljani, je še slabše prepoznana in zato bolj izpostavljena spremembam ter izgubi prvotno načrtovanega pomena. Kako lahko ministrstvo vpliva na invazivne posege, ki spreminjajo podobo mesta in povzročajo tudi konflikte, kot vidimo na primeru Ljubljane?

»Najradikalnejša sprememba v podobi mesta, če z vrha Cankarjevega doma ali stolpnice TR3 pogledamo mestno jedro Ljubljane, je zagotovo stavba nasproti ljubljanske Drame. V staro mestno jedro, ki je izrazito trško z rdečimi drobnimi strehami, iznad katerih kukajo zvoniki, se je kot nasedla križarka zažrla velika bela stavbna površina, s katero je ptičja perspektiva na mestno jedro popolnoma porušena. Kaj so desetletja delali vsi, ki so snovali Dramo, da se ta parcela ni pravočasno odkupila in bi lahko tam imeli novo slovensko Dramo, kar bi bil edini primeren prostor? Rešitev bi bila zelo poceni in enostavna, ker bi se lahko naredila samo povezava pod cesto med enim in drugim objektom. Kot vidimo iz tega primera, ministrstvo za kulturo nima ustreznih vzvodov moči, saj ne verjamem, da bi bili predhodni ministri tako brezbrižni, da ne bi poskušali ohraniti vseh teh dediščinskih prvin. Pri tem se je treba predvsem vprašati, kaj delajo pristojne strokovne službe, zlasti Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana. Smiselno bi bilo, da to vprašanje postavite njim.«

Specifičen primer je tudi Vurnikova vila na Groharjevi ulici. Koliko ste seznanjeni s tem primerom in kaj lahko stori ministrstvo za kulturo, da se ta vila ohrani?

»Potem ko so mediji opozorili na predlog za rušenje vile, je ministrstvo za kulturo izdalo sklep o obnovi postopka. S tem je ponovno odprlo vprašanje dopustnosti odstranitve, investitor pa je zoper sklep ministrstva vložil tožbo. Postopek še ni zaključen in zato ga ne morem komentirati.«

Pomanjkanje prostorov za kulturno produkcijo je vse akutnejši problem, predvsem v mestih, kjer je te produkcije največ. Kako boste rešili to problematiko?

»Naš interes je izrazita decentralizacija kulture na celotnem teritoriju Republike Slovenije. Ko obiskujem občine, imajo izrazito lepe in ustrezne kulturne domove. Seveda je nekatere načel zob časa in jih bo treba tehnološko in infrastrukturno prilagoditi razmeram 21. stoletja. Tudi sama sem predhodno delovala v okviru tako imenovane nevladne organizacije in se v tem pogledu ne morem strinjati, da prostorov izrazito primanjkuje. Že obstoječi prostori v Ljubljani so neizrabljeni in imajo zaradi izjemne ponudbe malo obiskovalcev. Zato bi poudarila, da je treba izboljšati dostopnost kulture slehernemu državljanu in državljanki in na ta način doseči, da ne bo več tako močnega priseljevanja v glavno mesto, kot da je zgolj prestolnica mesto tisočerih kultur. Ravno pestrost različnih okolij, kjer naj bi kulturne in umetniške vsebine nastajale, je velik izziv.«

Naš interes je izrazita decentralizacija kulture na celotnem teritoriju Republike Slovenije.

Kako nameravate te cilje dosegati z razpisno politiko, da bodo te vsebine tudi primerno projektno in programsko podprte?

»Eden od prioritetnih ciljev je okrepitev kulturne infrastrukture na celotnem ozemlju Republike Slovenije, drugi pa mreženje kulturne ponudbe po vsej državi.

Kaj pa programi, ki bodo napolnili to infrastrukturo z vsebino, in delavci, ki jih bodo izvajali?

»Program se že intenzivno financira z raznimi razpisi ministrstva za kulturo, nekatera področja, kot je plesna umetnost in neposredna ustvarjalnost v plesni umetnosti, pa bomo še posebej okrepili.«

Kaj pa arhitektura in urbanizem?

»Arhitektura in oblikovanje imata posebno postavko v proračunu ministrstva za kulturo in ustrezno izvajanje programov se bo nadaljevalo. Tudi v koalicijski pogodbi je predviden premislek o vlogi arhitekture, zlasti pri ohranjanju slovenske krajine, torej znova, ne zgolj in izrazito za območje Ljubljane oziroma prestolnice, ampak po vsej Sloveniji.«

Nekateri kulturni delavci in delavke so sredi poletja dobili dopis, naj ne pošiljajo zahtevkov za izplačilo, za nekatere se je razpis celo razveljavil, zaradi česar so se znašli v zelo slabem položaju. V načrtu je decentralizacija, kot pravite, zato bo potrebnih še več ljudi, ki bodo delali v kulturi. Kako jih boste podprli?

»Ves čas opozarjam, da smo ob prevzemu vodenja ministrstva ugotovili 8,9 milijona evrov primanjkljaja v proračunu ministrstva za kulturo. Strokovna služba ministrstva je že februarja poslala nekaj dopisov, da vodstvo ne more prevzemati obveznosti za nove razpise, ki v proračunu prvotno niso bili načrtovani. Aprila je vodja sektorja za statusne zadeve opozoril, da zmanjkuje denarja na postavki za samozaposlene v kulturi. Da ne bi prišlo do izpada plačila njihovih socialnih prispevkov, smo nemudoma začeli prioritetno reševati ta problem. Zagotovili smo plačilo prispevkov več kot 2400 samozaposlenim v kulturi, prav tako pa se normalno izvajajo vsi programi v javnih zavodih in razpisi za nevladne organizacije, kjer so odločbe in pogodbe že bile izdane. Poudariti moram, da je bilo preklicanih le nekaj razpisov, za katere odločbe in pogodbe še niso bile izdane, to so delovne štipendije za 87 samozaposlenih v kulturi in za plače mladim, še nezaposlenim novinarjem. Pretehtali smo, da je bilo pomembneje zagotoviti socialno varstvo skoraj dva tisoč petsto samozaposlenim. Medtem smo uspešno izpeljali tudi pogajanja z ministrstvom za finance in uspelo nam je pridobiti nekaj več kot 2 milijona dodatnih integralnih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo. Če bo rebalans proračuna za leto 2026 sprejet, nadaljnjih krčenj ne bo, tako da bodo vsi razpisi in pozivi ustrezno izpeljani in izvedeni. Tudi izplačevanje poteka tekoče. Mi smo zgolj opozorili vse, ki izvajajo programe in projekte, da se utegnejo sredstva zmanjševati, ne, kot so neresnično poročali mediji, da se bodo sredstva zmanjšala. Hoteli smo jih opozoriti, naj racionalizirajo svoje projekte na način, da ne bi prišlo do izrazitega primanjkljaja, če bi bili njihovi stroški bistveno višji. Odločno zavračam trditev, da so delavci v kulturi kakorkoli ogroženi.«

Če bo rebalans proračuna za leto 2026 sprejet, nadaljnjih krčenj ne bo, tako da bodo vsi razpisi in pozivi ustrezno izpeljani in izvedeni.

Kaj pa bo z delavci, ki so bili maja obveščeni o rezultatih omenjenega razpisa za delovne štipendije in so zato že opravili neko delo, načrtovali prihodek, z razveljavitvijo pa jim je bila storjena škoda?

»Kot poudarjam, niso prejeli odločb in pogodb – pravnih dokumentov, s katerimi bi se mi zavezali, da naj ta projekt opravijo. Gre za nekaj več kot 100 prijaviteljev, ki smo jih, žal, bili prisiljeni obvestiti, da problematike vseh 2400 samozaposlenih nismo mogli rešiti drugače. Odgovornosti za tako nesrečno situacijo nikakor ne prevzemam nase, saj smo takšno stanje na ministrstvu za kulturo prevzeli od prejšnjega vodstva, kar je dokazljivo z vsemi ustreznimi dokumenti.«

Zakaj pa ste ves kulturni sektor sredi poletja spravili na noge z dopisom, naj ne oddaja zahtevkov v skladu z že veljavnimi pogodbami?

»Če nam ministrstvo za finance ne bi zagotovilo dodatnih 2,2 milijona evrov, ki jih v času dopisa še nismo imeli zagotovljenih, bi morali programe in projekte, za katere so bile pogodbe že podpisane, v določenih odstotkih krčiti. In smo jih prijazno obvestili, da se to lahko zgodi in naj zaradi tega racionalizirajo svoje projekte in programe, če jih še niso izvedli. Sem pa zelo vesela, da smo dodatna sredstva pridobili in se jim sofinanciranje ne bo skrčilo niti za evro, če bo rebalans proračuna potrjen.«

Lahko delavci in delavke v kulturi v prihodnjem letu računajo na enako finančno podporo in razpise?

»O tem v tem trenutku ne morem govoriti, ker je v pripravi sprememba proračuna za leto 2027. Ko bo ta potrjen, se bomo lahko pogovarjali o obsegu posameznih razpisov.«