Med Slovensko cesto in Igriško ulico stoji večstanovanjska stavba, ki s svojim vzdevkom asociira na nekaj »nedomačega«. Na začetku 20. stoletja je v Ljubljani živeča nemška skupnost za lastne potrebe zgradila t. i. Nemško hišo, pa tudi Jubilejno gledališče Franca Jožefa v njeni neposredni bližini. Historična stavba gledališča, ki je danes matična hiša SNG Drame, je bila zasnovana kot prostostoječ objekt na samostojnem stavbnem otoku in je z večstanovanjsko stavbo tvorila urbanistično celoto, saj je bila secesijsko členjena in dekorirana fasada Nemške hiše kulisa gledališča. Čeprav je gradnja utilitarnega gledališkega prizidka v 60. letih kompromitirala medprostor med stavbama, pri katerem ni šlo samo za estetske vizure, ampak je bil namenjen tudi požarni varnosti obeh stavb in je zagotavljal ustrezno osvetljenost bivalnih prostorov,4 sta stavbi neločljivo funkcionalno povezani še danes. SNG Drama ima namreč v osrčju Nemške hiše v lasti in rabi več prostorov, tudi čudovit, voluminozen prostor nekdanje kulisarne.

Kdo in kaj ovira prenovo SNG Drame

Že samo poimenovanje projekta »prenova Drame« se zdi kot namerno zmanjševanje obsega in vpliva gradnje, za katero bi bili potrebni obsežni izkopi.

Zaradi nepremišljenega prostorskega umeščanja prizidka gledališča v preteklosti prepletenost sobivanja dveh kulturnih spomenikov povzroča zaplete pri razširitvi SNG Drame na sedanji lokaciji že več kot dve desetletji. V medijih se je poskušala odgovornost za težave investitorja pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo zahtevnega in obsežnega projekta prevaliti na etažne lastnike sosednjih stavb, češ da so »sosedje ustavili obnovo ljubljanske Drame«. Takšni pritiski nanje so še zlasti boleči, ker so ti ne le vrsto let dejavno (in na lastne stroške) sodelovali pri oblikovanju sporazuma o gradnji, pač pa so tudi verjeli, da bo investitor prevzel odgovornost za strokovno in varno izvedbo projekta. Verjeli so v pravno državo, v kateri sta razpolaganje z lastnino in skrb za varovanje kulturne dediščine ustavni zavezi. A namesto jamstva za odpravo poškodb, ki bi jih povzročila gradnja gledališča, jim Republika Slovenija v imenu javne koristi krati razpolaganje z njihovo lastnino.

Že samo poimenovanje projekta »prenova Drame« se zdi kot namerno zmanjševanje obsega in vpliva gradnje, za katero bi bili potrebni obsežni izkopi. Varovanje gradbene jame z obodnim zidom (t. i. diafragmo) po celotnem obodu zemljišča bi segalo do 20 metrov globoko, najgloblje prav v neposredni bližini dveh kulturnih spomenikov lokalnega pomena, Nemške hiše in Malega nebotičnika. Zahtevni gradbeni posegi lahko ogrozijo starejše stavbe, zlasti če so te plitko temeljene. Tudi če bi izkop gradbene jame povzročil zgolj minimalne, strokovno sprejemljive premike tal, bi lahko na starejših stavbah povzročili veliko škodo. Te so grajene kot masivne zidane konstrukcije, ki so sicer relativno toge, vendar hkrati krhke in občutljive na neenakomerne premike in posedanje tal. Starejše stavbe so že same po sebi konstrukcijsko ranljivejše in imajo manjšo potresno odpornost kot stavbe, grajene po sodobnih standardih, zato jim z novimi posegi ne smemo še dodatno zmanjševati nosilnosti in stabilnosti.

Dodatno tveganje pri predvideni gradnji pomeni tudi prisotnost podzemne vode in predvsem viseče padajoče podtalnice v višjih plasteh tal. Pri tako globokem izkopu (20 metrov) lahko spremembe nivoja podzemne vode vplivajo na stabilnost dna gradbene jame in temeljev okoliških stavb. Če bi bilo zaradi gradnje potrebno črpanje vode za znižanje ravni podtalnice, bi lahko prišlo do izpiranja temeljnih tal sosednjih objektov, kar lahko zmanjša njihovo nosilnost in povzroči posedanje. Posebno tveganje pa pomeni viseča podtalnica, ki je na območju SNG Drame med glinenimi plastmi nad ravnijo podtalnice. Poseg v visečo podtalnico lahko povzroči precejanje vode iz zgornjih plasti v spodnje in s tem posedanje višjih plasti zemljin, kar bi na nosilni konstrukciji okoliških stavb lahko povzročilo resne poškodbe.

Navadno se stavbe gradijo z večmetrskim odmikom od parcelnih meja. Pri prizidka SNG Drame bi bili potrebni posegi tudi v zemljišča, ki niso v lasti investitorja (npr. sidranje geomehanskih sider za varovanje gradbene jame), saj sedanji prizidek stoji na parcelni meji stavbnih oziroma pripadajočih zemljišč Nemške hiše in Malega nebotičnika. Pripadajoče zemljišče je večinoma v solastništvu Republike Slovenije, Nemške hiše in Malega nebotičnika, približno četrtina tega medprostora pa je v izključni lasti etažnih lastnikov dela Nemške hiše.

Sporazum o gradnji – skoraj dosegljiv kompromis

Zaradi zemljiškoknjižne situacije je nekdanje vodstvo SNG Drame stanovalce Nemške hiše (ne pa tudi Malega nebotičnika) seznanilo s projektom in jih prosilo za sodelovanje pri pridobivanju dovoljenj. Etažni lastniki so sami prevzeli pobudo in so se neodvisno od mnenj projektantov seznanili s tveganji predvidene gradnje. Od leta 2020 so dejavno sodelovali s tedanjim vodstvom SNG Drame pri oblikovanju sporazuma o gradnji, s katerim bi se uredila medsebojna razmerja. Sporazum bi jim zagotovil jamstvo za odpravo morebitnih poškodb, investitor pa bi tako izkazal pravico graditi. Sporazum je doživel veliko novelacij. Ključni obrat je sledil, ko je januarja 2023 ministrstvo za kulturo prevzelo vodenje pogajanj in je od tedaj v vseh dopolnitvah sporazuma nastopalo kot predvideni sopodpisnik. Maja 2023 naj bi bilo ugodeno ključni zahtevi etažnih lastnikov – bianko menici Republike Slovenije s solidarno odgovornostjo države za odpravo morebitnih poškodb. Ko naj bi bil sporazum že v postopku parafiranja, so pravni zastopniki investitorja etažne lastnike nenadoma obvestili, da jamstvo z bianko menico ni mogoče. Čeprav so etažni lastniki privolili tudi v zagotavljanje tega z arbitražo, je ministrstvo za kulturo odstopilo od podpisa sporazuma oziroma je to odgovornost skušalo preložiti na tedanjo ravnateljico SNG Drame.

Tudi če bi izkop gradbene jame povzročil zgolj minimalne, strokovno sprejemljive premike tal, bi lahko na starejših stavbah povzročili veliko škodo.

Zaupanja etažnih lastnikov pa nista načela zgolj mencanje investitorja z zagotavljanjem jamstva za odpravo poškodb in prelaganje odgovornosti na SNG Dramo, ki ne razpolaga z namenskimi sredstvi za odpravo škode. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so odkrili tudi, da bi približno 80 metrov zidu za varovanje gradbene jame potekalo kar po zemljišču, ki je v izključni lasti dela etažnih lastnikov Nemške hiše! Etažni lastniki takrat tudi niso bili seznanjeni, da naj bi tedanje vodstvo ministrstva za kulturo imelo informacijo o tveganjih, povezanih z gradnjo podzemnih etaž, a kljub temu ni naročilo analize geomehanskih vplivov nameravane gradnje na sosednje objekte. Nekaj mesecev za tem je ministrstvo za kulturo začelo postopek začasne omejitve lastninske pravice na pripadajočih zemljiščih, s katerim je Republika Slovenija omejila razpolaganje etažnih lastnikov z njihovo etažno lastnino. Ker je pripadajoče zemljišče neločljivo povezano z etažno lastnino, morajo etažni lastniki ob vsakem pravnem prometu z etažno lastnino zaradi zaznambe v zemljiški knjigi prositi SNG Dramo in ministrstvo za kulturo za soglasje, sicer tvegajo ničnost pogodbe.

V številnih postopkih proti etažnim lastnikom, ki še vedno tečejo na upravni enoti v Ljubljani (nekateri so bili uvedeni nezakonito in jih je upravno sodišče odpravilo), so etažni lastniki opozarjali, da prihaja do kolizije javnega interesa. Sklep Vlade Republike Slovenije, ki je pravna podlaga za ta postopek, ne upošteva, da je varovanje kulturne dediščine, kar Nemška hiša in Mali nebotičnik sta, prav tako v javnem interesu. Upravnemu organu so večkrat predlagali, naj celovito presoja utemeljenost zahteve po začasni omejitvi lastninske pravice v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, umetnostne zgodovine, varovanja kulturne dediščine, požarne varnosti, geomehanike in gradbene stroke. A je upravni organ predloge vsakič zavrnil kot neutemeljene in imenoval zgolj enega samega izvedenca gradbene stroke. Ta je, po prepričanju etažnih lastnikov povsem pristransko, pritrdil zahtevi projektanta, da je zaradi potreb varne organizacije gradbišča na Gradišču dopustno popolnoma zapreti dostop za avtomobile, pa tudi za reševalce in gasilce, čeprav je to edina pot do vhodov v stavbo. Etažni lastniki bi lahko do svojih vhodov dostopali le po ozki pešpoti in to za obdobje do desetih let, kolikor je ocenjen čas gradnje!

(Pre)slišana stroka

Že leta 2007 je Urbanistični svet Društva arhitektov Ljubljane podvomil v smotrnost in učinkovitost reševanja prostorske stiske kulturnih ustanov, kot sta Opera in Drama, z dozidavami in nadzidavami oziroma opozoril, da novi prizidki na omejenih prostorih degradirajo kulturno dediščino.

Skupnost etažnih lastnikov Nemške hiše, ki je sodelovala na pogajanjih o sporazumu o gradnji, ni dvomila o smiselnosti na javnem arhitekturnem natečaju izbrane rešitve, saj je bila njena aktivnost usmerjena v oblikovanje kompromisa med obema stranema. Je pa že leta 2007 Urbanistični svet Društva arhitektov Ljubljane podvomil o smotrnosti in učinkovitosti reševanja prostorske stiske kulturnih ustanov, kot sta Opera in Drama, z dozidavami in nadzidavami in opozoril, da novi prizidki na omejenih prostorih degradirajo kulturno dediščino. Po več desetletjih neuspešnih poskusov prenove SNG Drame bi bil čas, da stroka (ponovno) načne in pretehta vprašanja ne le potreb sodobnega gledališča, temveč tudi o obsegu varovanja kulturne dediščine, »prizidkarstva« in ekspanzivne gradnje »od roba do roba« brez zelenih površin v času, še posebej v času, ko posledice podnebnih sprememb postajajo vse bolj izrazite. Ob tem bi bil potreben tudi širši premislek o prihodnosti in izzivih kulturne infrastrukture.