Parkirni režim #2

Nada Ljubušić

Kot kažejo dogodki preteklih tednov in kot smo nakazali že v prejšnjem prispevku, je urejanje parkiranja v večjih ljubljanskih soseskah naslednja poteza v iztekajočem se mandatu, morda pa celo poslednja poteza zdajšnjih mestnih oblasti. MOL očitno namerava začeti hladno vojno s prebivalstvom širom po Ljubljani, Štepanjsko naselje je bilo poligon, na katerem je občina izpeljala manevrske vaje, po neuspešnem blitzkriegu in odporu, na katerega je naletela, po resda majhni, a vendar pravni zmagi nepokornih prebivalcev in zadržanju izvajanja novega parkirnega režima pa z občine sledi korigiranje taktike in vladanje z odloki. Še naprej mimo prebivalstva, njegovih želja in celo eksplicitno participativnega, demokratičnega vključevanja v procese odločanja.

Na 30. seji mestnega sveta 23. marca je glasovalni stroj sprejel spremembe in dopolnitve Odloka o urejanju prometa v MOL po hitrem postopku. Poleg nekaterih manj pomembnih sprememb odlok odslej določa, da do dovolilnic za parkiranje ne bodo upravičeni prebivalci, ki so po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL-1) pridobili lastnino nad parkirnimi mesti, niti ne lastniki garaž in parkirnih mest na območju soseske. Po tem zakonu je lastnino nad 69 parkirišči na območju Štepanjskega naselja okoli Nusdorferjeve ulice pridobilo nekaj več kot 400 stanovanjskih enot, poteka pa še 11 postopkov za vzpostavitev etažne lastnine. Tako je torej videti občinska matematika: z enim odlokom iz fonda upravičencev izloči več kot 400 stanovanj, jih sili v parkiranje na 69 parkirnih mestih, občane pa hkrati spravlja v pat položaj in jih odvrača od začenjanja postopkov po ZVEtL-1, v katerih se seveda pravda in zahtevki, ki jih občani vlagajo že od leta 2016, dejavno upočasnjujejo.

Obenem sprejetje tega odloka pripravlja tudi teren za naslednja kisla parkirna jabolka, v katera v prihodnje očitno namerava ugrizniti mestna oblast. Župan je v svojem slogu že razkril dobronamerno okoljevarstveno zavezo, da na zelenicah ne bo parkiral nihče, ko sodišče odloči o tožbi stanovalcev Štepanjskega naselja, “ne v Štepanjcu, ne na Fužinah, ne v Savskem naselju”.

Aroganca mestnih oblasti se torej ne neha niti po dobro organiziranem, konstruktivnem uporu predvsem Iniciative za Štepanjsko naselje, ki po omenjeni mali pravni zmagi oziroma zadržanju izvajanja režima nadaljuje boj.

Mestna občina Ljubljana je bila primorana na pobudo 500 občanov v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi za 20. maj sklicati zbor občanov. Pripravam na zbor je bila namenjena prva skupščina iniciative, ki je potekala 2. marca v dvorani OŠ Božidarja Jakca. Na njej je okoli 400 prebivalcev sprejelo 17 izhodišč oziroma zahtev. Številne se niso spremenile že od septembrskih delavnic z IPoP, nekatere so se jasneje izoblikovale, druge so nove. Na prvih mestih ostajajo vzpostavitev dialoga, odprava novega režima, povrnitev plačanih glob, samoorganiziranje pri oblikovanju parkirišč, pomembna pa je tudi zahteva po mediaciji občine pri zagotavljanju parkiranja na ponoči zaprtih parkiriščih ob okoliških komercialnih objektih. Ti so zrasli tudi na mestih, kjer so modernistični načrtovalci tega najgosteje poseljenega območja v državi že pred gradnjo v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja v zazidalnem načrtu in pogodbi predvideli gradnjo parkirišč oziroma garaž. MOL je, čeprav ena od ključnih partneric pri gradnji soseske, v desetletjih ta zemljišča odsvojila in jih prodala investitorjem, povrhu pa od teh ni terjala ureditve niti enega (!) parkirnega mesta, namenjenega občanom. Tako danes MOL prebivalcem Štepanjskega naselja dolguje okoli 1300 parkirnih mest, k zagotovitvi katerih je pogodbeno zavezana.

Vsekakor bo tudi poanta tega zapisa posvečena samoorganiziranju. K sreči se delovanje Iniciative za Štepanjsko naselje kaže za odličen zgled. Poleg jasnih zahtev, ki smo jih že omenili, iniciativa zahteva tudi korenito izboljšanje povezljivosti soseske z javnim prometom. Predstavljena so bila izhodišča za prihodnje poteze oziroma reševanje problematike, pri katerih se iniciativa spogleduje z zadružnim upravljanjem skupnega prostora, med drugim tudi z gradnjo novih parkirnih mest oziroma garažnih hiš. Občini, njeni zdaj že pregovorni in pravzaprav blazni samovolji, je iniciativa izrekla jasen NE, se lotila pravnega boja in tudi konstantnih poskusov vzpostavljanja dialoga, ki pa se mu MOL vztrajno odreka. S sprejetim sklepom ravno nasprotno stopa v še hujši spor, ki ga namerava razširiti še na preostale ljubljanske soseske. Na okope torej.

Deli članek

NAZAJ
Od železniških tirov do Aleje zvezd
NAPREJ
Klemen Fajs: »Na lokalni ravni je možnost za gradnjo skupnosti, ki bodo ustvarjale zgodovino«