Jeseni leta 2022, natančneje 3. septembra, je bila za Bežigradom v Ljubljani, na Linhartovi ulici 43 ustanovljena Participatorna Ljubljanska Avtonomna Cona ali krajše PLAC. Kmalu po zasedbi pa so na prizorišče prispeli tudi policaji, ki so naključne prisotne legitimirali in zabeležili njihove podatke. Približno 50 posameznikov in posameznic izmed legitimiranih se je nekaj mesecev za tem znašlo v tožbi za motenje posesti. Tožila jih je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), znana tudi kot »slaba banka«, ki je bila tedaj lastnik stavbe, v kateri se nahaja PLAC. Po tem se je lastništvo nepremičnine preneslo iz ukinjene DUTB na Slovenski Državni Holding (SDH), a tožbeni postopki so se nadaljevali. In še kar trajajo tudi tri leta in pol leta kasneje, kljub zavezam trenutne koalicije, da bodo tožbe umaknili in zaščitili delovanje PLAC-a in drugih avtonomnih con. Z iztekanjem njihovega mandata se izteka tudi možnost, da se držijo danih obljub, izteka pa se tudi čas toženim strankam, ki so nedavno dobile vabilo na prvo sodno obravnavo, ki je predvidena za konec maja.

»Prostor za vse, ki jih je družbeno-politična ureditev odrinila na stran in jim odvzela infrastrukturo za njihovo kulturno-politično udejstvovanje ter uresničevanje njihovih prizadevanj,« kot piše na facebook profilu PLAC-a, je bil nekoč menza Cestnega podjetja Ljubljana. Podjetje se je zaradi globalne ekonomske krize znašlo v finančnih težavah in je leta 2014 končalo v stečaju, njihovo imetje pa je prešlo v last »slabe banke«. Nepremičnina pa je bila, kljub odgovornosti DUTB do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, prepuščena počasnemu propadanju. Še vedno je v lasti države (se pravi njenih državljanov) in medtem, ko se čaka na (najverjetneje) privatno investicijo, ki naj bi obnovila celotno degradirano območje tako imenovane Stolpniške soseske, opravlja družbeno-kulturno-politično vlogo v obliki samoiniciativne akcije lokalne skupnosti.

Tako se je v približno treh letih in pol delovanja PLAC dodobra umestil v tkivo lokalnega okolja in celotne Ljubljane s tedenskimi menzami, boljšjimi sejmi, pikniki in številnimi družabnimi dogodki. Redno je v uporabi tudi večnamenska telovadnica, v katero so propadajočo klet pretvorile številne roke prostovoljcev in prostovoljk. Prav tako bogat je kulturni program, ki obsega pesniške in filmske večere, koncerte, gledališke predstave in raznorazne delavnice, vse pa je organizirano po principih prostovoljstva in neprofitnosti. Izpostaviti je potrebno tudi pobudo Kaj bomo s Stolpniško? Gre za vključujočo snovanje oživljanja degradiranega območja Stolpniške, pri kateri uporabniki PLAC-a sodelujejo z lokalnim prebivalstvom, ki ima možnost izraziti svoje želje in potrebe. Takšno sodelovanje bi lahko bilo dober precedens tudi za sodelovanje mestnih in državnih oblasti z lokalnim prebivalstvom, katerega potrebe so praviloma spregledane in zanemarjene, predvsem v korist zasebnih, dobičkonosnih interesov. V splošnem avtonomni prostori, kakršen je PLAC, že po svoji zasnovi izražajo potrebe in primanjkljaje specifičnega okolja, kjer nastanejo.

Rešitev spora med SDH, ki naj bi ravnal gospodarno, in državljani, ki v programu PLAC-a prepoznavajo večjo vrednost kot v postopnem propadanju zgradbe v skupni lasti, ni nemogoča niti neobičajna.

Že ob začetku mandata so se koalicijske stranke zavezale uveljavljanju nekaterih načel, ki jih je predstavila iniciativa Glas Ljudstva, med katerimi je bila tudi zaveza: “Zaščititi je treba avtonomne prostore.” Da je koalicija s situacijo v PLAC-u seznanjena, je kot prvi pokazal kar predsednik vlade, Robert Golob, ko je že dan po zasedbi, 4. septembra 2022, v zasebnem sporočilu instagram profilu PLAC-a izrazil svoje osebne simpatije, pri tem pa poudaril, da bo lastnik nepremičnine v nekem trenutku uveljavljal svoje pravice. Kasneje je svojo pripravljenost, da ponudi pomoč, izrazil tudi poslanec in minister levice Luka Mesec, ki je obljubljal, da bodo tožbo približno 50 posameznikov in posameznic obravnavali na seji vlade marca 2023, ko se je lastništvo nepremičnine prenašalo iz ukinjene DUTB na SDH. A vse je ostalo zgolj pri instantnih izrazih simpatije in praznih obljubah, saj vlada zadeve dejansko nikoli ni obravnavala. Kljub temu rešitev spora med SDH, ki naj bi ravnal gospodarno, in državljani, ki v programu PLAC-a prepoznavajo večjo vrednost kot v postopnem propadanju zgradbe v skupni lasti, ni nemogoča niti neobičajna. V tujini namreč podobne primere, kjer je potrebno hkratni zaščititi legitimne interese upravljavcev državnega premoženja in po drugi strani prepoznati presežno vrednost v delovanju uporabnikov prostorov, rešujejo z najemnimi pogodbami za določen čas proti simbolnemu plačilu 1€ na leto. Na ta način se namreč zakonsko prepozna neoporečno lastništvo nepremičnine, hkrati pa se za omejen čas omogoči legalno uporabo prostorov lokalnemu prebivalstvu. Tako lahko država z degradiranim prostorom ravna gospodarno, po drugi strani pa izpolni svojo odgovornost do kvalitetnega življenja državljanov, saj omogoča iniciativam lokalnega prebivalstva, da te izrazijo svoje potrebe in zahteve.

Konec februarja je PLAC priredil novinarski zajtrk, kjer je ponovno pozval koalicijo k izpolnjevanju obljub o ščitenju avtonomnih prostorov: »Zadnja tri leta in pol PLAC obstaja. PLAC dela dobro. Ohranja dobre odnose z lokalno skupnostjo. Nudi varen prostor številnim mladim in malo starejšim. Vsem, ki jih širša družba zavrača in spregleda.« Še zadnjič pred iztekom vladnega mandata je PLAC na izpolnjevanje danih obljub koalicijo opominjal preteklo soboto z dogodkom PLAC odprtih vrat na Trgu republike, pred parlamentom. A koalicija je spregledala tudi tako neposreden opomin na obljube in znova požrla besedo.