Štepanjsko naselje je v zadnjih mesecih postalo eno ključnih prizorišč razprave o prihodnosti mestnega življenja v Ljubljani. Spor glede parkiranja, pobuda za referendum in vse večje nezadovoljstvo prebivalcev so pokazali, da ne gre le za parkirna mesta, temveč za širša vprašanja: kdo odloča o urbanem prostoru, kako se javni prostor oblikuje in kakšna je vloga skupnosti pri upravljanju mesta.

Kar 14.051 prebivalcev Ljubljane je podprlo pobudo za razpis referenduma o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v MOL, ki ga je mestni svet sprejel 23. marca 2026. Ta odlok je s svojim 4. členom (Ureditev parkiranja v območju soseske) uvedel korenite spremembe dotedanje ureditve parkiranja v stanovanjskih soseskah. Celovite rešitve zagate s pomanjkanjem parkirišč za stanovalce sosesk odlok ni prinesel, posledice sprejetih sprememb pa v praksi pomenijo takojšnjo uvedbo parkirnih dovolilnic, namestitev parkomatov, odvoz napačno parkiranih avtomobilov in visoke denarne kazni.

Dvanajstega julija ne bomo odločali samo o ožjem referendumskem vprašanju; pokazali bomo, da želimo soodločati o spremembah, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, in da želimo živeti v mestu, kjer se težave rešujejo, preden se uvajajo omejitve in kazni.

Kljub kasnejši pripravljenosti MOL, da odlok umakne, 12. julija referendum bo. To bo prvi občinski referendum v zgodovini Ljubljane, razpisan neposredno na pobudo občanov. Dvanajstega julija ne bomo odločali samo o ožjem referendumskem vprašanju; pokazali bomo, da želimo soodločati o spremembah, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, in da želimo živeti v mestu, kjer se težave rešujejo, preden se uvajajo omejitve in kazni.

V četrtek, 7. maja 2026, je v Štepanjskem naselju v organizaciji Zavoda Co-Kreate in Iniciative za Štepanjsko naselje potekala javna tribuna o parkiranju, mobilnosti in pravici do mesta. Ob tem je bila med prebivalci naselja opravljena tudi kratka anketa, iz katere izhaja močan glas proti nadaljnji pozidavi in za nujno ureditev parkirnega kaosa. Izsledki ankete kažejo izjemno visoko stopnjo zaskrbljenosti za prihodnost Štepanjskega naselja, hkrati pa rišejo enotno vizijo: želja je ohraniti zeleno, odprto sosesko, zahtevana je sistemska rešitev parkirnega kaosa in krčenje javnih površin je odločno zavrnjeno.

Povzetek ugotovitev ankete, opravljene med prebivalci Štepanjskega naselja
V anketi so sodelovali izključno lokalni prebivalci s stalnim ali začasnim prebivališčem v Štepanjskem naselju, starostna sestava je bila raznolika (od 29 do 89 let), povprečna starost anketirancev pa 67 let. Gre za glas ljudi, ki so v tem naselju pognali korenine in jim je mar za kakovost bivanja.

1. Zaradi česa je Štepanjsko naselje privlačno? Zeleno okolje in mir!
Anketiranci so si edini – največja vrednota soseske so zelene površine, drevesa, odprt javni prostor in bližina narave (Golovec, Ljubljanica). Sosesko vidijo kot do družin prijazno, varno in mirno okolje z odlično lokacijo, ki pa jo nepremišljeni posegi v prostor močno ogrožajo.

2. Največje skrbi: parkirna stiska, betonizacija in izguba storitev
   Odgovori na vprašanje, kaj prebivalce najbolj moti in skrbi, so prinesli jasna opozorila mestni oblasti.

• Parkirni kaos in poslovne zlorabe javnih površin: kronično pomanjkanje parkirnih mest (PM) ostaja osrednja težava, saj prebivalci opozarjajo, da je zvečer v soseski nemogoče parkirati. Zmotno je prepričanje, da so za kaos kriva gospodinjstva z več avtomobili; anketa dokazuje, da ima velika večina stanovalcev v lasti le eno vozilo. Ker velika večina stanovalcev avto uporablja vsak dan za pot na delo ali po opravkih, se pritisk na mirujoči promet kritično stopnjuje popoldne in zvečer, ko se vsa ta vozila hkrati vrnejo v sosesko.
  Pri tem stanovalci opozarjajo, da se je po začasni odpravi plačljivega parkiranja v sosesko vrnil kaos, ki ga povzročajo “dodatni avtomobili” in obrtniška oziroma tovorna vozila. Omenjen je bil konkreten primer prebivalca, ki ima dejavnost oddajanja kombijev in te parkira na javnih parkiriščih soseske! Podjetja bi morala imeti najeta ali kupljena PM ob svojih poslovnih prostorih – soseska ne sme biti brezplačen poslovni poligon na račun stanovalcev.
• Parkiranje na zelenicah in intervencijskih poteh je nedopustno: z vrnitvijo kaosa se je ponovno pojavilo nesprejemljivo parkiranje povsod – na zelenih površinah, obračališčih ob blokih in intervencijskih poteh. Stanovalci opozarjajo: četudi se nekateri razburjajo, ima MOL na teh točkah vso pravico zaračunavati odvoz in izrekati kazni. Tukaj ne gre za boj proti občini, temveč za zagotavljanje varnosti in zaščito lastnega bivalnega okolja pred objestnimi posamezniki.
• Apetiti MOL in čezmerna pozidava: stanovalce zelo skrbijo namere občine, da bo privatizirala in krčila javni prostor. Čeprav se prebivalci strinjajo, da moramo v skupnosti počasi spremeniti mentaliteto glede trajnostne mobilnosti, avto za zdaj ostaja nujnost. Namesto nepotrebnega vlaganja v športne objekte (npr. plezalna stena) in hotele prebivalci zahtevajo gradnjo parkirne hiše, s katero bi trajno rešili stisko, ter zagotovitev pravice do vsaj enega PM na stanovanje.
• Slabo vzdrževanje in komunalni nered: posebej so bili omenjeni neurejeni otoki za smeti, neobrezana drevesa, zamašeni odtoki in slaba skrb javnega podjetja VOKA Snaga za javne površine. Prebivalcem se pri tem postavljajo ključna vprašanja o prihodnosti: zgolj vrnitev funkcionalnih zemljišč in parkirišč stanovalcem še ni končna rešitev. Nekdo bo moral te površine v prihodnje sistemsko vzdrževati, čistiti in plužiti. Ker danes ne moremo računati samo na prostovoljstvo (sodeluje peščica, parkirajo vsi, tisti, ki najbolj kršijo pravila, pa v akcijah ne sodelujejo), je to delo za strokovne službe. Ključno vprašanje, ki ostaja nerešeno, pa je: Čigav bo ta strošek?
• Izguba javnih storitev: soseska izgublja avtonomijo – prebivalci zelo pogrešajo banko, bankomat, splošne lokale in zdravstveni dom.

3. Promet in javni prevoz (LPP): veliko prostora za izboljšave
   Trenutno prometno ureditev prebivalci ocenjujejo kritično – večina jo vidi kot “niti dobro niti slabo” ali izrazito slabo.
   Čeprav si marsikdo želi pogosteje uporabljati javni prevoz (LPP), so trenutno ovire prevelike. Da bi avtobuse uporabljali pogosteje, prebivalci zahtevajo:

• ustreznejši vozni red, večjo frekvenco prog (avtobusi vozijo poredko) in ponovno uvedbo nočnih prog;
• hitrejše potovanje in ureditev rumenih pasov (zdaj potovanje iz Štepanjskega naselja do Šiške traja nesprejemljivih 90 minut!);
• boljše in neposredne povezave z drugimi mestnimi predeli (poudarjena potreba po boljši povezavi med kraki mesta, do BTC in delovnih mest).

4. Vizija javnega prostora: čist, zelen in varen
   Prebivalci si želijo javni prostor, ki bo dosledno vzdrževan in namenjen ljudem, ne pa kapitalu. Vizija soseske vključuje urejene ekološke otoke, več klopi, več cvetočih grmovnic, popravljen asfalt in večji nadzor nad večernim dogajanjem (vandalizem, hrup motorjev). Prostor mora ostati zelen, dostopen vsem in varen za pešce in kolesarje.
5. Aktivacija skupnosti: rekorden odziv za prihajajoči referendum!
   Rezultati, kar zadeva pripravljenost za akcijo, so izjemno spodbudni za civilno iniciativo.

• Referendum o parkiranju: kar 82,6 % anketirancev je že odločenih, da se bodo referenduma udeležili, 13,0 % je neodločenih, le 4,3 % anketirancev se ga ne namerava udeležiti. To kaže na izjemen pomen te tematike za lokalno skupnost.
• Sodelovanje in odločanje: kot najprimernejši obliki vključevanja občanov sta bili prepoznani zbor občanov (podpora 52,2 % vprašanih) in redna anketa (43,5 %). Prebivalci si želijo večje aktivnosti četrtne skupnosti.
• Pripravljenost na akcijo: čeprav večina trenutno ne sodeluje redno v skupnostnih dejavnostih, je 37,0 % prebivalcev takoj pripravljenih dejavneje sodelovati pri izboljšavah v naselju, nadaljnjih 50,0 % pa jih odgovarja z “morda” (skupaj torej kar 87 % potencialno aktivnih).

Ključnega pomena pri tem je ohranitev celovitosti urbanistične zasnove soseske, ki je bila načrtovana kot sklenjen, human in zelen bivalni prostor. Ta zasnova je največja prednost naselja, zato ne sme biti prepuščena parcialnim interesom oblasti ali kapitala.

Zaključek
Anketa je neizpodbitno potrdila, da prebivalci Štepanjskega naselja ne bodo tihi opazovalci degradacije svojega bivalnega okolja. Zahtevamo, da Mestna občina Ljubljana nemudoma prisluhne potrebam stanovalcev, ustavi nepremišljeno krčenje zelenic in se loti reševanja vprašanja mirujočega prometa.

Ključnega pomena pri tem je ohranitev celovitosti urbanistične zasnove soseske, ki je bila načrtovana kot sklenjen, human in zelen bivalni prostor. Ta zasnova je največja prednost naselja, zato ne sme biti prepuščena parcialnim interesom oblasti ali kapitala. Vendar se je treba zavedati, da se bitka ne konča z referendumom ali zgolj s pravno vrnitvijo zemljišč stanovalcem. Lastništvo oziroma vrnitev funkcionalnih zemljišč prinaša resna in zapletena vprašanja, na katera bo treba najti odgovore.

1. Določitev grajenega javnega dobra: znotraj soseske je nujno jasno določiti in zavarovati območja grajenega javnega dobra (zelenice, osrednje pešpoti, trgi, igrišča in intervencijske poti, ceste in parkirišča na terenu). Ta ključna skupna območja morajo biti izvzeta iz pravnega prometa, s čimer bo trajno zavarovana celovitost in varnost naselja pred kakršnokoli prodajo ali privatizacijo.
2. Sinergija med mestom in skupnostjo: ker upravljanje, profesionalno čiščenje, vzdrževanje in zimsko pluženje teh površin presegajo zmožnosti prostovoljstva, mora to vlogo prevzeti občina s svojimi strokovnimi službami. Vendar to ne sme več potekati v nasprotju z interesi prebivalcev, kot se dogaja danes z vsiljenimi odloki in nerazumnimi kaznimi. Upravljanje soseske mora potekati skupaj s prebivalci, v stalnem dialogu in ob medsebojnem soglasju.

Hkrati morajo biti odgovorni tudi prebivalci sami. Parkiranje na zelenicah in zapiranje intervencijskih poti sta nesprejemljiva. Red v soseski morajo spoštovati vsi, saj se s tem varuje lastna varnost, MOL pa ima na teh mestih polno pravico izvajati odvoz in kaznovati prekrškarje.

Naslednji korak civilne iniciative mora biti zahteva po partnerskem oblikovanju dolgoročnega, vzdržnega in finančno pravičnega modela upravljanja Štepanjskega naselja v dialogu z mestom, ki bo namenjen ljudem, ne pa polnjenju mestne blagajne.

Naslednji korak je jasen: se vidimo na referendumu!