Referendumi, drugič

Uredništvo

15. junija 2026 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah. Predstavniki manjšinskih skupnosti in civilnodružbenih organizacij so stopili skupaj ter začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo, ker “ta sprememba našim sokrajanom, soprebivalcem in soljudem odvzema volilno pravico na lokalni ravni oziroma pravico, da sodelujejo pri odločanju o skupnosti, v kateri živijo.”

Danes so v parlament dostavili 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka. Potrebnih je bilo 2500.

***

Začelo se je tudi zbiranje 40.000 overjenih podpisov za referendum proti politični policiji. Pobudniki opozarjajo, da so “poslanci nove koalicije čez noč spremenili Zakon o parlamentarni preiskavi in odpravili sodni nadzor nad ustanavljanjem parlamentarnih preiskovalnih komisij. Doslej je ustavno sodišče lahko preprečilo, da bi politična večina ustanavljala protiustavne preiskovalne komisije ali sprejemala sklepe, ki posegajo v človekove pravice in zasebnost posameznikov in organizacij. Po novem te varovalke ne bo več.” In dodajajo, da sprememba zakona parlamentarnim komisijam omogoča pridobivanje podatkov o naših bančnih računih, zasebnih komunikacijah in telefonskih stikih ter avdio- in videoposnetkov in dokumentacije, ki jo hranijo policija, FURS in drugi državni organi – in sicer brez sodne odredbe, ki so jo potrebovale doslej. Hkrati pa ljudem in organizacijam, ki jih bodo preiskovali, onemogoča možnosti pritožbe na ustavno sodišče, da jih zaščiti pred neupravičenim in nezakonitim političnim preiskovanjem in preganjanjem. Zakaj je to nevarno? “Ker lahko že sama javna parlamentarna preiskava človeku uniči ugled, kariero in zasebno življenje – tudi če se pozneje izkaže, da ni storil ničesar narobe. Popolnoma enako velja za nevladne organizacije in podjetja. Ker se nenadzorovane parlamentarne preiskave hitro spremenijo iz orodja za ugotavljanje politične odgovornosti v orodje za obračunavanje z nasprotniki. In ker cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli.”

Podpis lahko oddate spletno prek e-uprave ali fizično na upravni enoti, natančna navodila pa najdete na tej povezavi. Rok za oddajo podpisa je 14. julij. 

***

Medtem se zapleta tudi na lokalni referendumski fronti. Po tem, ko je Civilna iniciativa za Ljubljano (CILJ) zbrala dovolj podpisov za sklic referenduma o odloku o urejanju prometa Mestne občine Ljubljana (pobudo je podpisalo 14.051 Ljubljančank in Ljubljančanov), so mestni svetniki na seji prejšnji teden najprej umaknili sporni odlok, hkrati pa potrdili izvedbo referenduma 12. julija. Zmeda, ki so jo s tem ustvarili, še zdaj ni razrešena, v civilni iniciativi pa poudarjajo, da odgovornost za nastalo situacijo ni na njihovi strani: “Zdaj občina ustvarja vtis, da smo pobudniki tisti, ki pri referendumu še vedno vztrajamo. Toda odločitev o njegovem razpisu je sprejel mestni svet. Zaradi nasprotujočih si sklepov trenutno ni jasno, o čem naj bi se referendum sploh izvedel in kakšen je pravni položaj. Zato smo za pojasnila zaprosili pristojne pravne institucije. Žogica ni na strani pobudnikov. Mestna občina mora pojasniti pravni zaplet, ki je nastal po vložitvi podpisov.”

Več na tej povezavi pojasni član iniciative Borut Hočevar.

Kako vidi nastalo situacijo, pa je v kolumni z naslovom Mestna občina Ljubljana kot navidezna resničnost za Prelom zapisal tudi Domen Savič: “Dejansko bi lahko upravljanje mesta primerjali s partijo računalniške igre SimCity, v kateri župan upravlja mesto po svojih željah in ob ljudskem nasprotovanju enostavno izklopi opozorila in prezre rdeče utripajoče ikone nad nezadovoljnimi soseskami. Če se digitalni meščani kljub temu preveč upirajo in grozijo, da bodo pokvarili popolno vizijo, župan ne sede za mizo in ne išče kompromisov, temveč preprosto zamenja pravila. Točno to smo videli pri parkirnem referendumu, ko je pritisk ljudskega upora presegel kritično mejo in zapretil, da bo uničil njegov zmagovalni niz. Župan je preprosto pritisnil na gumb »prekliči potezo«, umaknil odlok in igro arogantno resetiral na izhodišče pod cinično pretvezo, da nam bo s tem prihranil milijon evrov davkoplačevalskega denarja. A drugače kot v računalniški igri se resničnost tu ne konča. Župan je preprečil uradni napis Game Over na voliščih le zato, da bo lahko kmalu pritisnil Play Again in ista parkirna pravila meščanom vsilil prihodnjič, ko ne bodo več pozorno gledali v zaslon.”

Deli članek

NAZAJ
Kdo je vandal te družbe?
NAPREJ
Internacionalistična karavana solidarnosti za Prosfygiko v Ljubljani