Projekt Bežigrajski športni park (BŠP) si želi uresničiti istoimensko javno-zasebno partnerstvo oziroma družba, ki jo sestavljajo podjetje Elektronček (bivši GSA, lastnik Joc Pečečnik), Mestna občina Ljubljana (MOL) in Olimpijski komite Slovenije (OKS). V načrtu je popolna prenova Centralnega bežigrajskega stadiona, izgradnja (vsaj) štirih novih objektov s poslovnimi in komercialnimi vsebinami in podzemna garažna hiša. Zmagovalec mednarodnega natečaja in avtor arhitekturne rešitve je znan nemški biro GMP Architekten, njihov lokalni partner in projektant pa Elea iC.
Napovedani prenovi nasprotuje Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, ki meni, da je predlagana prenova neustrezna, saj ne sledi mednarodni spomeniškovarstveni doktrini in ne naslavlja dejanskih potreb meščanov. Namesto tega se zavzema za prenovo, ki bi omogočila vrnitev stadiona v javno uporabo. Pri njihovih prizadevanjih jih podpira del bežigrajske lokalne skupnosti, arhitekturno-urbanistična in umetnostnozgodovinska stroka ter različni lokalni kolektivi, društva in mednarodne organizacije. Med vidnejšimi člani iniciative so tudi prebivalci bližnjih Fondovih blokov, ki na zemljiški parceli, s katero je MOL vstopil v družbo BŠP, že vse od izgradnje naselja urejajo svoje vrtove, zato so kmalu po napovedi projekta sprožili pravni spor za dodelitev lastništva.
Zaradi dolgoletnih težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja je stadion, ki ima status spomenika državnega pomena, že več kot petnajst let zaprt za javnost in v zelo slabem stanju. Leta 2020 ga je mednarodna organizacija Europa Nostra uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov v Evropi. V izraz nasprotovanja projektu BŠP in želji po prikazu možnih alternativ je angažirana civilna družba v letošnjem letu zagnala akcijo »Odprimo stadion!«, med katero se je stadion ob koncih tedna odprl kot zeleni javni prostor za vse meščane.
O problematiki Bežigrajskega stadiona je v prvi številki časopisa PreLOM obširneje pisala že arhitektka Kaja Lipnik Vehovar. V tokratnem prispevku o urbanih trenjih smo se zato odločili, da njeno delo nadgradimo in urbano trenje tudi podrobneje analiziramo. Na časovnici so prikazani najpomembnejši mejniki od ustanovitve družbe BŠP naprej, s pomočjo diagrama pa so prikazane vloge vpletenih deležnikov in odnosi med njimi. V spletni različici prispevka, si analizo deležnikov in ključne posameznike v ozadju trenja pogledate še pobližje.