»Stara drevesa so posebnega ekološkega, izobraževalnega in socialnega pomena – so simbolna vez med generacijami. Potrebno je poskrbeti zgolj za vzdrževanje takšnih dreves,« je opozoril Zavod RS za varstvo narave sredi januarja letos, ko je potekala (pre)intenzivna sečnja dreves na ljubljanskem Rožniku. Mesec kasneje so padla stara drevesa na Petkovškovem nabrežju pred nekdanjo tovarno Rog.
Informacije, da namerava občina posekati vsaj štiri drevesa na Petkovškovem nabrežju v delu pod nekdanjo tovarno Rog, so se razširile že pred mesecem. V občinskem vodstvu naj bi ob tem nastal konflikt, saj naj bi bil župan Zoran Janković novemu intenzivnemu posegu oziroma poseku naklonjen, odhajajoči dolgoletni podžupan Janez Koželj pa naj bi bil proti. Sledila je odločitev, da se izvede strokovna, arboristična analiza stanja dreves, župan pa je – še preden so bili znani kakršnikoli rezultati te analize – na novinarski konferenci 14. februarja letos razkril, da že imajo »naloge« za nakup nadomestnih lip. Že takrat je tudi povedal, da bodo nove lipe večje, kot jih sicer kupujejo in sadijo ob posekih; po obsegu naj bi presegale 30 centimetrov, visoke pa naj bi bile čez pet metrov. »Če se bo to zgodilo, potem bomo imeli letos pomladi že senčko,« je dodal 14. februarja z značilnim nasmehom.
In slab teden kasneje, 21. februarja, je občina pričakovano sporočila, da bodo na Petkovškovem nabrežju, kjer med Resljevo in Rozmanovo ulico poteka prenova, “zaradi zagotavljanja varnosti” že dan kasneje začeli z odstranjevanjem “prvih treh zelo nestabilnih starih lip”. Drevesa, ki so pred tem vrsto let nudila debelo senco in pod katerimi je občina nenazadnje brez težav dopuščala parkiranje avtomobilov, so torej zdaj, ko se prenavlja in lepotiči nabrežje, nenadoma spoznane kot zelo nestabilne in nevarne. Iz občine so v sporočilu 21. februarja ponovili še, kar je župan napovedal že teden prej: “Na tem območju bomo zasadili 20 novih, nadstandardno velikih velikolistnih lip, s katerimi bomo obnovili in podaljšali tamkajšnji drevored.” Izrazili so tudi upanje, da bo drevored v čim krajšem času dosegel “želene učinke”, najprej pa so, pričakovano, izpostavili “estetski učinek”.
Da se je namesto nove rokohitrske masovne sečnje starih dreves na Petkovškovem nabrežju sploh zgodila resnejša strokovna presoja njihovega stanja (občina se sklicuje zlasti na mnenje dr. Jožeta Bavcona in dr. Blanke Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani), naj bi veliko prispevala močna in sporočilna revoltirana reakcija civilne družbe, ki se je zgodila ob nedavni brezobzirni čistki starejših in ne tako starih dreves na Rožniku.
S tem ko so padla tudi visoka, trdoživa drevesa pod Rogom, je dejansko padel še edini »živi« del območja nekdanje tovarne in avtonomne cone Rog, na mestu katerega se pospešeno gradi še eno od mestne občine neavtonomno »kreativno središče«, t. i. Center Rog. Odprlo naj bi se septembra letos.
Da je bila odločitev o odstranitvi starih dreves pred nastajajočim, 20 milijonov evrov težkim »Kreativnim središčem Center Rog« sprejeta prav zdaj in tako na hitro, ne čudi, saj je končanje obnove Petkovškovega nabrežja načrtovano do konca aprila, obnova pa ponuja pretežno sivino in beton: tlakovanje z granitnimi kockami, vgradnjo potopnih smetnjakov, betonske klopi, ureditev »lože« pod samim Centrom Rog ob Ljubljanici, »ki bo poudarjala vhod v objekt«, in tudi zasaditev »več kot dvajset novih dreves in grmovnic«. Ali je bil posek dreves tudi ideja arhitekturne zasnove novega Roga? Arhitekt Boris Bežan iz Bax studia, ki je avtor in vodja projekta novega Centra Roga, to zanika. Odgovarja, da ureditev »lože« in dreves ni stvar arhitekturnega projekta, pač pa občine: »Meja projekta centra Rog je južna fasada obstoječe zgradbe.« Tudi v družbi LUZ se pričakovano distancirajo in za odgovore napotujejo na mestno občino: »LUZ je pri projektu ureditve Petkovškovega nabrežja v vlogi projektanta in ne definira izhodišč in ne sprejema odločitev glede posameznih ureditev. Posledično jih tudi ne more komentirati.« Vpletenost v konkretne odločitve glede dreves na Petkovškovem nabrežju zanikajo tudi v Zavodu RS za gozdove: »Zavod ni vodil nobenega postopka v vezi z novo nastajajočim Centrom Rog. Ta se namreč ne nahaja v vplivnem območju gozda ali v gozdu, kjer je Zavod stvarno in krajevno pristojen. Z drevesi izven gozda razpolaga lastnik zemljišča, na katerem drevesa rastejo. Lastnik tudi prevzema vso odgovornost za drevesa.«
Celoten razplet s sečnjo starih dreves ob Ljubljanici pred Rogom še enkrat pušča grenak priokus, saj se zdi, da je bilo veliko odločenega še pred odločitvijo arboristične stroke. Občina recimo med mnenji, da je sečnja nujna, navaja tudi mnenje iz podjetja Tisa d. o. o., čeprav je to pogodbenik občine za sečnjo dreves in se zato težko kvalificira kot objektiven presojevalec potrebnosti sečnje. Kakorkoli; ob vsem je treba od občine zahtevati, da nobeno staro drevo več ne sme pasti zgolj zaradi estetskih, ekonomskih ali kratkoročno-praktičnih razlogov! Presoje morajo delati izključno neodvisni arboristi, presojati pa se mora vsako staro drevo posebej.
Ob vsem izpostavimo še eno plat preizkušnje, pri kateri je občinska oblast vnovič padla – to je pripravljenost na dialog. Kaj je občina sploh spremenila po komunikacijskem fiasku ob obsežni sečnji dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pred meseci, in zahtevah ter rotenju civilne družbe, naj vodstvo občine končno vzpostavi dialog in dovolj zgodaj odpre širšo javno razpravo o načrtovanih posegih? »Na Mestni občini Ljubljana smo se odločili, da bo župan odslej na svojih rednih novinarskih konferencah medije obveščal o posegih, ki bodo potekali na mestnih drevesih in v mestnih gozdovih,« so odgovorili enostavčno.
Namesto javne razprave, v kateri bi različne stroke soočile mnenja o načrtovanih posegih v mestne gozdove in javne površine in v kateri bi kdo mestnemu vodstvu razložil pomen starih dreves, bo torej župan Janković odslej na »tiskovki« povedal, kaj in koliko bo občina posekala. Da to seveda ni bila prošnja javnosti in tudi ni rešitev, je zagotovo jasno celo mestni občini in županu.

Mesec po (pre)intenzivni sečnji dreves na ljubljanskem Rožniku so na hitro in brez pravega dialoga padla še stara drevesa na Petkovškovem nabrežju pod nekdanjo tovarno Rog. Celoten razplet s sečnjo starih dreves ob Ljubljanici zopet pušča grenak priokus, saj se zdi, da je bilo veliko odločenega še pred odločitvijo arboristične stroke. Nalog za nakup novih lip je župan Zoran Janković namreč razkril že na tiskovni konferenci 14. februarja. Sečnja ni bila načrtovana v arhitekturni rešitvi Bax studia, ljubljanska občina pa med mnenji, da je sečnja nujna, navaja tudi mnenje iz podjetja Tisa d.o.o., ki je pogodbenik občine in se pač težko kvalificira kot najbolj objektiven presojevalec potrebnosti sečnje. Ob vsem je treba od občine zahtevati, da nobeno staro drevo več ne sme pasti zgolj zaradi estetskih, ekonomskih ali kratkoročno-praktičnih razlogov! Presoje morajo delati izključno neodvisni arboristi, presoditi pa se mora vsako staro drevo posebej.