Komunikacijski fiasko ljubljanske občine ob sečnji dreves na Rožniku nas je spodbudil, da smo podrobneje pogledali nekaj podobnih primerov z drugih koncev Slovenije, ki pričajo o pretežno samovoljnem in nereguliranem ravnanju lokalnih in drugih oblasti z drevesi. Nekaj nasprotnih primerov, ko se je z javnostjo komuniciralo pravočasno in transparentno, priča, da je mogoče tudi drugače – če se hoče.
Poleti 2021 so o zgodbi, podobni ljubljanski, poročali iz Gornje Radgone, kjer so pri gradnji kolesarske steze posekali 75 dreves. Občina je sporočila, da je bila »samo« tretjina rastlin zdrava, in se je sklicevala na škodo zaradi odpadlih vej, ki naj bi jo bil povzročil veter ob neurjih.
V prvih mesecih leta 2022 so med čiščenjem struge potoka Globovnica, ki teče iz Jurovskega Dola po zahodni strani Lenarta v Slovenskih goricah, prav tako posekali precej več dreves, kot je del javnosti pričakoval ali želel. Okoliška javnost je prepričana, da v pripravo projekta niso bili vključeni krajinski arhitekti in biologi, zato je tudi protestirala na družbenih omrežjih.
Poleti 2022 so v Kopru podrli drevesa v starem mestnem jedru, na območju stare kavarne Circolo. Kot razlog so brezobzirno navedli predvideno električno in vodovodno napeljavo na dvorišču.
Položaj je mogoče primerjati tudi z decembrsko sečnjo smrek v mariborskem Mestnem parku. Zaradi napada lubadarja so morali podreti kar 40 odraslih smrek. Ker je večina teh dreves rasla dokaj blizu skupaj, je na njihovem mestu kljub posajenim novim smrekam zazijala luknja in ta del Mestnega parka je sedaj po nekaj desetletjih nepopisno spremenjen. Drevesa so bila visoka tudi več kot 30 metrov in so stala na koncu jase sredi parka ter so jo fizično in tudi kontrastno zaključevala. Svetlejši zeleni odtenki trav so se prelivali v temnejše smrečje oziroma vejevje. Danes tega tam ni več. Sicer se v praksi zaradi lubadarja odstranjuje le drevo ali dve, vendar je v tem primeru po uradnih navedbah šlo za nenadno namnožitev te žuželke. Ker je bilo treba ukrepati hitro, so oblasti v Mariboru našle način, kako s posegom seznaniti javnost. Poleg obveščanja preko medijev v mestu in širše so postavile tudi razstavne panoje na promenadi skozi park, ki pelje mimo lokacije sečnje in kjer so sprehajalci lahko prebrali, zakaj in kako se bodo drevesa odstranila.
Povsem nasproten primer najdemo v štajerski prestolnici pri Vojašnici generala Maistra, kjer je Generalštab Slovenske vojske spomladi 2021 zaradi gradnje nove ograje naročil sečnjo 290 zdravih dreves in »obljubil«, da bo tam nasadil mlado drevje. Čeprav je bila zasaditev v načrtu za leto 2022, do zdaj še ni bila opravljena.
Podobno dogajanje smo spremljali v Mariboru na Cesti zmage leta 2017; Mestna občina Maribor je tam posekala 92 lip, ki so že od leta 1930 dajale senco okoliškim hišam. Občanka se je po poročanju portala Mariborinfo.com obrnila na mariborsko občino, tam pa so ji takrat pojasnili, da denarja za sajenje novih dreves – ni v proračunu. Tamkajšnji prebivalci danes trdijo, da se je poleti temperatura zvišala vsaj za 5 do 10 stopinj Celzija. V vročih mesecih je sprehod s psom nemogoč, asfalt je preveč vroč tudi zvečer, pravijo. Kasneje so bile zasajene nove mlade lipe, ki pa jih pristojno podjetje Nigrad ne obrezuje pravilno in tudi zaradi tega počasneje rastejo, so še dodali. Višja temperatura notranjih prostorov je prebivalce prisilila v nakup klimatskih naprav in nameščanje rolet na okna, kar seveda povzroča stroške. Pred tem so hiše ostajale hladne zaradi sence dreves. Opažajo tudi, da zdaj občutijo veter precej bolj kot prej: »Preden so podrli lipe, nam ni s strehe nikoli vrglo opeke.« Vsi so se strinjali, da potrebujejo novo cesto, veselijo jih širši pločniki, večina pa se ni strinjala s sečnjo 80 let starega drevoreda. »Lahko bi razširili pločnik in kljub temu ohranili drevesa oziroma vsaj večino teh,« pravi naš sogovornik in dodaja, da je mariborska občina takrat javnost slabo obveščala. Sam je za sečnjo izvedel od soseda, ki je sosesko obvestil z letaki v poštnih nabiralnikih. Zbirali so podpise, ustanovili pobudo, vendar je ostalo pri prvotnem načrtu.