V zadnjih letih se Ljubljana spet pospešeno preobraža. Preobrazbam so podvržena različna mestna območja, prostori in stavbe, v večini primerov so to tiste lokacije, ki veljajo za ne dovolj dobro izkoriščene in ekonomsko produktivne (t. i. »degradirana« urbana območja). Vizije njihovega razvoja, ki jih usmerjata mestna oblast in zasebni kapital, pa niso vselej v skladu z vizijo razvoja ljudi, ki tam živijo, obstoječih uporabnikov prostorov in stavb in ostalih skupnosti ter interesnih skupin v mestu. Zaradi pomanjkljivih mehanizmov participacije, s katerimi bi se vizije razvoja določile bolj konsezualno, v skladu z javnim interesom in dejanskimi potrebami vseh relevantnih deležnikov, pogosto prihaja do sporov oziroma trenj.

V seriji prispevkov z naslovom »URBANA TRENJA« želimo s pomočjo mapiranja predstaviti nekatera izmed trenj, ki so v zadnjih letih v največji meri zaznamovala dogajanje v različnih ljubljanskih četrtih. Mapiranje bomo uporabljali kot raziskovalno in vizualizacijsko orodje za odkrivanje razlogov za nastanek trenj, prepoznavanje osrednjih akterjev, njihovih motivov in aktivnosti ter orisovanje ključnih dinamik in posledic trenj. Ne želimo prikazati zgolj, kje do trenj prihaja, ampak razumeti tudi, zakaj do njih prihaja (in zakaj prav tam), kdo nove preobrazbe usmerja in kdo jim nasprotuje (in zakaj), na kakšen način se to manifestira v prostoru in kako vse skupaj vpliva na širši urbani razvoj Ljubljane.

Vse kompleksnejše prepletanje prostorskih, družbenih, ekonomskih, okoljskih in političnih razsežnosti urbanih preobrazb zahteva tudi razširitev tradicionalnih metod mapiranja trenj. Mapiranje zato ne bo vedno rezultiralo v zemljevidih, ampak tudi v drugih vizualnih in pripovednih oblikah. V vsaki številki lokalnega časopisa PreLOM se bomo osredotočili na eno izmed urbanih trenj, ki smo jih uspeli identificirati do sedaj. Pri izbiri nam lahko pomagaš tudi ti, in sicer tako, da obiščeš spletno stran časopisa Prelom in glasuješ za eno izmed danih možnosti. Predlagaš lahko tudi nova trenja, ki si jih prepoznal_a v svojem lokalnem okolišu, in dodali jih bomo na interaktivni pregledni zemljevid.

Razvojne cone (znotraj strnjenega urbanega območja Ljubljane) so označene z različnimi šrafurami. V severnih in zahodnih predelih mesta je najbolj intenziven urbani razvoj predviden ob glavnih mestnih vpadnicah, medtem ko je na južnih predelih razvoj predviden predvsem vzdolž ljubljanske obvoznice.

Trenja so označena s številkami v krogcih. V največem številu so prisotna znotraj notranjega mestnega obroča ter na severnih in jugovzhodnih območjih širšega mestnega središča.

Območja urbanih trenj

slovar

OPN (Občinski prostorski načrt) – prostorski načrt občine, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter pogoji umeščanja objektov v prostor
OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt) – prostorski akt, ki služi kot podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim se podrobneje načrtujejo lokalne prostorske ureditve
PIP (Prostorski ureditveni pogoji) – sestavina izvedbenega dela OPN, ki določa podrobne smernice za posege v prostor (npr. lego, velikost objektov …)
UN (Ureditveni načrt) – prostorski akt, s katerim se oblikujejo prostorske rešitve, kot so prenova, dopolnilna gradnja, urejanje zelenih površin in drugi posegi v prostor (v uporabi do 2003)
ZN (Zazidalni načrt) – prostorski akt, ki podrobneje določa pogoje za urejanje prostora in rešitve za posege na območjih, namenjenih novim novogradnjam (v uporabi do 2003)

viri

MOP, Prostorski informacijski sistem, 223_eup_pn- rp_pip, shape, 26. 10. 2022
Spletna stran LOM, 1. 10. 2022
Urbinfo, MOL in LUZ, 3. 10. 2022
Urbanistični terminološki slovar, ZRC SAZU, 6. 10. 2022